20. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Jurija Eržena, Ljubljana, na seji 20. februarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 342/2016 z dne 15. 3. 2017 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 22/2016 z dne 28. 9. 2016 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Prvostopenjski upravni organ je zavrgel pritožnikov predlog za izločitev gradbenega inšpektorja iz inšpekcijskega postopka št. 06122-1846/2009 in zavrnil njegov predlog za izločitev iste uradne osebe iz inšpekcijskega postopka št. 06122-3259/2007. Pritožnik se je zoper sklep pritožil. Drugostopenjski upravni organ o njegovi pritožbi ni odločil, zato je pritožnik vložil tožbo zaradi molka organa. Upravno sodišče je tožbo zavrglo. Zavzelo je stališče, da je sklep upravnega organa samo procesni akt, ker ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, in da ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Vrhovno sodišče se je strinjalo s stališčem Upravnega sodišča in je pritožbo pritožnika zoper sklep Upravnega sodišča zavrnilo. Pojasnilo je še možnosti izpodbijanja morebitnih nepravilnosti v zvezi z zavrženjem oziroma zavrnitvijo zahteve za izločitev inšpektorja v okviru pravnih sredstev zoper končno odločitev v glavni stvari.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve 14., 15., 22., 23., 25., 33., 67. in 120. člena Ustave in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ne strinja se s stališčem sodišč. Trdi, da izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča neposredno posega v njegove pravice oziroma vpliva na njegov pravni položaj. Navaja okoliščine predaje inšpekcijskih zadev med inšpektorjem, katerega izločitev je zahteval, in inšpektorjem, ki je zadeve vodil pred predajo zadev, ter navaja in utemeljuje razloge za izločitev. Dodaja, da ima kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin hujše posledice, ker gre za vprašanja vodenja inšpekcijskega postopka, ki neposredno vplivajo na nepremičnine in njihovo vrednost. Meni, da ga omejitev možnosti zavarovanja njegovega pravnega interesa postavlja v neenakopraven položaj z drugimi subjekti, ter trdi, da nima na voljo učinkovitega pravnega sredstva. Sklicuje se na 13. člen EKČP, po katerem ima vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene z EKČP, so kršene, pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Določba naj bi bila v neskladju s 25. členom Ustave, kar utemeljuje s tem, da ne more vložiti pravnega sredstva glede izpolnjevanja zakonsko predpisanih nalog uradne osebe (inšpektorja) oziroma zoper kršitve, določene v prvem odstavku tega člena.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

6.Izpodbijana določba ZIN ne učinkuje neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Ker z ustavno pritožbo izpodbijane odločitve sodišč ne temeljijo na izpodbijani določbi ZIN, morebitna razveljavitev te določbe ne bi izboljšala pobudnikovega pravnega položaja, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno njene ustavnosti. Poleg tega se izpodbijani 17. člen ZIN, ki ureja posebne odgovornosti inšpektorjev, katerih kršitev šteje za hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, že v temelju sploh ne nanaša na položaj pobudnika kot zavezanca (oziroma stranskega udeleženca) v inšpekcijskem postopku, ampak na osebe, ki so (bile) zaposlene kot inšpektorji. Glede na navedeno pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik