15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 214/2006 z dne 18. 1. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VII I 1111/95 z dne 28. 7. 2005 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožnikove (tedaj dolžnikove) pritožbe, ki jo je vložil zoper sklep Višjega sodišča št. III Cp 2302/2005 z dne 18. 5. 2005. Potrdilo je tudi prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga za odlog izvršbe. Pritrdilo je prvostopenjskemu stališču, da pritožnik nobenega izmed pogojev za odlog izvršbe ni izkazal.

2.Zoper odločitev sodišč pritožnik vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. Obširno razlaga potek različnih izvršilnih postopkov, ki se vodijo zoper njega ter v zvezi s tem sodiščem očita številne nepravilnosti. V zvezi z obravnavanim izvršilnim postopkom navaja, da je sklep o izvršbi z dne 27. 6. 1995 prejel šele pet let po njegovi izdaji, zato ne more biti kriv za natekle zakonske zamudne obresti. Ustavnemu sodišču predlaga, naj upošteva odločbo št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 28/06 in OdlUS XV, 19), s katero je razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR). Dalje navaja, da s strani upnika nikoli ni prejel opomina za plačilo izterjevanega obroka najemnine. Dodaja še, da je obveznost tudi že poravnal. Opozarja, da je sodišče v konkretnem postopku prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar odločbe vse do danes ni prejel.

B.

3.Predmet tega postopka z ustavno pritožbo sta zgolj procesni sklep o zavrženju pritožnikove pritožbe ter sklep o zavrnitvi njegovega predloga za odlog izvršbe. Navedb pritožnika, ki se nanašajo na druge izvršilne postopke, kot tudi navedb, ki se sicer nanašajo na konkretni izvršilni postopek, vendar ne na izpodbijani odločitvi (mednje sodijo navedbe o višini obrestnega dela izterjevane obveznosti ter navedbe o tem, da je pritožnik obveznost že poravnal), Ustavno sodišče zato ni presojalo.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave, vendar teh očitkov ne utemelji. Zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

5.Ustavno sodišče tudi ni preizkušalo utemeljenosti pritožnikovih očitkov v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče namreč ni pristojno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo neposredno z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Z očitki, da je sklep o izvršbi z dne 27. 6. 1995 prejel šele pet let po njegovi izdaji, pritožnik po vsebini uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Od 1. 1. 2007 ureja varstvo te pravice Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO). Kot je bilo že pojasnjeno, Ustavno sodišče ni pristojno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo neposredno z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter

prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger