Dostop pacienta in drugih oseb do zdravstvene dokumentacije

Datum

03.10.2023

Številka

07121-1/2023/1248

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 9. 2023 prejeli vaša vprašanja:

1.Ali imate pravico do pisne odgovora psihiatrične bolnišnice o morebitnem obstoju vaše zdravstvene dokumentacije, ki je nastala pred letom 2002, čeprav menite, da se tam niste zdravili, prav tako pa v nobeni drugi podobni ustanovi;

2.Kdo lahko dokumentacijo iz 1. točke vpogleda, pridobi in uporabi na podlagi zakona;

3.Ali imajo zdravstveni delavci oziroma delavci s posebnimi pooblastili, zaposleni v zdravstvu, pravico vpogleda ter pridobitve in uporabe podatkov iz dokumentacije, ki je navedena v 1. točki, če jo potrebujejo v politične namene oziroma druge namene ali če jim je tako naročeno.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

1.Poleg pravice do seznanitve z vsebino določene zdravstvene dokumentacije na način pridobitve njene kopije, lahko vsak (tudi če ni pacient) od upravljavca (npr. izvajalca zdravstvene dejavnosti) pridobi tudi zgolj informacijo o morebitnem obstoju določenih osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj (npr. v določeni zdravstveni dokumentaciji).

2.Zakoniti uporabniki zdravstvene dokumentacije so na splošno: (a) notranje osebe pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (to so zlasti zaposleni), če dokumentacijo uporabljajo za zakonite namene (npr. za izvajanje zdravstvene oskrbe, za izvajanje administrativnih opravil, za notranjo analitiko, za obvezno poročanje) na podlagi zakona ali privolitve pacienta, (b) zunanji uporabniki, ki imajo podlago v nekem zakonu in za to izpolnjujejo določene pogoje (npr. drugi izvajalci za potrebe zdravstvene oskrbe, policija, sodišča, centri za socialno delo, ZZZS, NIJZ, zavarovalnice) ali če imajo podlago v privolitvi pacienta.

Vseh možnih uporabnikov vam ne moremo našteti.

3.Vsaka notranja obdelava zdravstvene dokumentacije pacienta, ki bi bila povezana s »političnim namenom« bi bila nezakonita. Enako velja za obdelavo, ki bi jo za tak ali kakšen drug namen brez pravne podlage naročale notranje ali zunanje osebe.

Obrazložitev

Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 41. členu omogoča pacientu, da od kateregakoli izvajalca zdravstvene dejavnosti (torej tudi od psihiatrične bolnišnice) pridobi kopijo lastne zdravstvene dokumentacije, če ta obstaja. Poleg tega Splošna uredba o varstvu podatkov v 15. členu med drugim omogoča, da katerikoli posameznik (tudi če ni bil pacient ali če tega ne ve) od upravljavca (sem spadajo tudi vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti) pridobi potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki. To praktično pomeni, da lahko pridobi tudi informacijo o obstoju zdravstvene dokumentacije, ne glede na leto njenega nastanka.

Uporabniki zdravstvene dokumentacije so notranji in zunanji. Notranji so zaposleni in osebe, ki na drugi podlagi opravljajo delo pri izvajalcu. Vsaka notranja uporaba mora imeti podlago v nekem zakonu ali privolitvi pacienta oziroma mora imeti zakoniti namen, na primer, če je dokumentacija potrebna za izvajanje zdravstvene oskrbe pacienta, za pripravo podatkov za obvezno poročanje oziroma posredovanje, za obračunavanje storitev, za notranjo analitiko, za notranje pritožbene in nadzorne postopke, za pripravo na arhiviranje, za digitalizacijo dokumentacije in podobno. Enako velja za zunanje uporabnike. Ker je možnih zakonskih podlag za zunanje uporabnike izjemno veliko, vam vseh ne moremo našteti, zato smo vam ponudili le nekaj običajnih primerov.

Ker ne vemo, kaj konkretno imate v mislih s »političnimi nameni« ter z »drugimi nameni«, vam lahko zgolj načelno pojasnimo, da uporaba zdravstvene dokumentacije za politične namene v običajnem pomenu tega pojma nikakor nima zakonske podlage in bi taka obdelava pomenila kršitev varstva osebnih podatkov. »Drugi nameni« so lahko zakoniti ali nezakoniti. Tudi »naročilo« obdelave je lahko zakonito ali nezakonito, prav tako je lahko tako naročilo notranje ali zunanje. Žal vam bolj konkretnega odgovora ne moremo ponuditi, ker ne vemo katere konkretne namene in naročila imate v mislih.

Na koncu vašega zaprosila omenjate še »tajno dokumentacijo«. Take (zdravstvene) dokumentacije ne poznamo in bi bilo njeno vodenje, če bi se res izvajalo, načeloma nezakonito. Seveda je presoja nezakonitosti odvisna od vsebine, obsega, namena, načina vodenja, njene uporabe, lokacije hrambe in kdo je njen dejanski upravljavec, ter od dejanskih učinkov njene »tajnosti«. Drugače je, če bi šlo za tajne dokumente v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (ZTP), saj za te velja posebna ureditev in posebni pogoji za njeno vodenje. Pojasnjujemo tudi, da žal ne poznamo pojma »delavci s posebnim pooblastili« v zdravstvu.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka