- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 143/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.143.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Oblikovanje tožbenega zahtevkaTožba mora vsebovati natančno in konkretno opredelitev vsebine zahtevanega sodnega varstva, kar vključuje jasno oblikovanje trditvene podlage in navedbo toženih strank.
- Ustreznost dopolnitve tožbeSodišče je presodilo, da tožnica ni ustrezno dopolnila tožbe, saj dopolnitev ni vsebovala konkretiziranega tožbenega zahtevka.
- Prepozna dopolnitev tožbeTožnica je dopolnitev tožbe poslala po izteku postavljenega roka, kar je sodišče ocenilo kot prepozno.
- Zahteve po ZPPSodišče je opozorilo, da tožeča stranka ne more prepuščati sodišču, da samo oblikuje tožbeni zahtevek in da mora sama navesti dokaze.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno tožbo tožeče stranke z dne 20. 9. 2011. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožeča stranka v postavljenem roku ni ustrezno popravila nepopolne in za obravnavo neprimerne vloge, ker ni določno postavila svojega zahtevka navedla, toženih strank in vrednosti spornega predmeta.
2. Tožeča stranka vlaga pritožbo. Navaja, da sklep zavrača v celoti. Zmotna je ugotovitev, da je bil ugovor posredovan prepozno. Ni upoštevano, da so bila vsa dokazila in naslovi že predloženi in so v spisu. Jasno je izražena zahteva, naj sodišče razveljavi kupoprodajno pogodbo med pritožnico in T. M., odpravi vse ostale nezakonitosti in zmote. Vse druge podrobnosti oziroma dejstva so obrazložena in podkrepljena z dokazili.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica je bila s pozivnim sklepom na redni številki 3 pozvana, naj v postavljenem roku popravi nasprotno tožbo tako, da bo obsegala konkretizirano navedbo in podatke o toženi stranki, jasno določen zahtevek glede glavne stvari in morebitnih stranskih terjatev, vrednost spornega predmeta, vsebino izjave ter vsa dejstva, na katera opira zahtevek, ter dokaze, s katerimi jih ugotavlja. Hkrati je bila opozorjena, da bo sicer sodišče tožbo zavrglo. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka sodišču sicer poslala dopolnitev tožbe, vendar po izteku postavljenega 30-dnevnega roka, kar je bilo prepozno. Podatkov o nepravočasnosti dopolnitve tožbe, ugotovljenih v točki 6 sklepa, pritožnica konkretizirano ne izpodbija. Pritožbeno sodišče jih sprejema kot pravilne, saj so skladni s podatki v spisu. Vendar tožba ni zavržena le zaradi prepozne poprave tožbe. Ključna je pravilna ocena sodišča, da tožnica tudi z vlogo na redni številki 48 tožbe ni popravila tako, da bi bila sposobna za obravnavo.
5. Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (prvi odstavek 180. člena ZPP in 105. Člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo. Dopolnitev tožbe, kot jo je podala tožeča stranka, navedenim zahtevam za postavitev tožbenega predloga in navedbo toženih strank ni zadostila. Tudi v dopolnjeni vlogi je namreč ostalo le pri opisu spornega razmerja, brez konkretiziranega tožbenega zahtevka in navedbe toženih strank. Že zgolj iz tega razloga tožba ni bila sposobna za obravnavo in jo je sodišče prve stopnje s pravilnimi razlogi in ob pravilni uporabi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
6. Pritožba torej ni utemeljena. Sklep je pravilen v materialnopravnem in procesnem pogledu. Zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).