Jedro

V sporni zadevi je bilo ugotovljeno, da je pokojni sklenil zakonsko zvezo in da je ta zakonska zveza trajala vse do njegove smrti. Zaradi sklenjene zakonske zveze z drugo osebo, tako v sporni zadevi ni prišlo do zunajzakonske skupnosti, s tem pa torej ni pravne podlage za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... v zadevi št. ... z dne 24. 5. 2018 ter odločba št. ... v zadevi št. ... z dne 10. 1. 2018 ter da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine po pokojnem A.A..

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je že na sodišču prve stopnje predlagala prekinitev oziroma mirovanje postopka v zvezi s pridobitvijo pravice do vdovske pokojnine. Sodišču je predložila tudi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ID 3134/2017 z dne 10. 10. 2018 glede napotila dedičema, da po pokojnem A.A. vložila tožbo za razveljavitev zakonske zveze z B.B.. Ker sta dediča že vložila tožbo, tožnica meni, da bi moralo sodišče ugoditi njeni zahtevi za mirovanje oziroma prekinitev postopka in sicer dokler zadeva za razveljavitev zakonske zveze na sodišču ne bo pravnomočna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 24. 5. 2018, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ..., št. dosjeja ... z dne 10. 1. 2018. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica 15. 12. 2017 pri toženi stranki vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Pokojnino je uveljavljala po pokojnem zavarovancu oziroma uživalcu starostne pokojnine A.A., ki je umrl 2. 10. 2017. Tožnica je v upravnem postopku predložila tudi dokaze glede obstoja zunajzakonske skupnosti.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v 53. členu določa pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Obstoj zunajzakonske skupnosti se torej ugotavlja v samem postopku, pri čemer iz 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR)3 izhaja, da dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. ZPIZ-2 v 3. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da ima pravico do vdovske pokojnine ob pogojih določenih v 53. členu oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Eden od ključnih razlogov, da se lahko ugotovi izvenzakonska skupnost je, da ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Glede omenjenega je v 20. členu določeno, da nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena.

8. V sporni zadevi je bilo ugotovljeno, da je A.A. s 27. 11. 2013 sklenil zakonsko zvezo in da je ta zakonska zveza trajala vse do njegove smrti 2. 10. 2017. Zaradi sklenjene zakonske zveze z drugo osebo, tako v sporni zadevi ni prišlo do zunajzakonske skupnosti, s tem pa torej ni pravne podlage za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

9. Glede pritožbenih navedb, da sta dediča po pokojnem A.A. že začela postopke na ugotovitev, da je zakonska zveza sklenjena med zapustnikom, torej A.A. in B.B. neveljavna in da bi moralo zaradi tega sodišče postopek prekiniti, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnica sodišču predložila zgolj sklep št. I D 3134/2017 (priloga A/2), s katerim je okrajno sodišče dediče napotilo, da lahko vložijo tožbo na ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze. Da je bila tožba vložena je tožnica le zatrjevala, brez da bi s tem v zvezi predložila dokaz. Razen tega pa skladno z 42. členom ZZZDR v primeru, če se zakonska zveza razveljavi, učinek zakonske zveze preneha z dnem, ko je bila razveljavljena. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.4

10. Za odločitev v zadevi je bilo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Ker je bila tedaj zakonska zveza veljavna, je sodišče s tem, ko ni prekinilo postopka, temveč je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini, ravnalo pravilno.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami. 4 Glej sklep I Cp 285/2002 z dne 12. 2. 2003.