Jedro

Člen 48 ZBPP določa več pogojev za nastanek obveznosti upravičenca do brezplačne pravne pomoči za vrnitev stroškov postopka, izplačanih iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Navedena določba ne govori samo o tem, da je upravičenec delno ali v celoti uspel v postopku, temveč tudi, da je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 87/2011 z dne 30. 10. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da mora tožnik povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 515,40 € ter zamudne obresti v znesku 117,70 € v roku 15 dni od prejema tega sklepa. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in vložitev tožbe z zastopanjem na delovnem sodišču zaradi uveljavljanja denarnih zahtevkov zoper delodajalca. V skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mora upravičenec, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, vrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, Pd 130/2011 izhaja, da je sodišče tožnikovemu zahtevku delno ugodilo. Zaradi navedenega je dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 515,40 € z zamudnimi obrestmi. Tožena stranka mu je dne 29. 2. 2012 poslala poziv na plačilo navedenega zneska, torej je bil obveščen o obstoju in višini terjatve, zato je dolžan plačati zamudne obresti od prejema poziva dalje.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je res nekdanji delodajalec na podlagi sodbe delovnega sodišča dolžan plačati plače za mesec januar, februar in marec 2011 v bruto znesku 367,08 € ter predpisane davke in prispevke, vendar omenjenih plačil ni nikoli prejel, čeprav je zoper delodajalca vložil izvršilni predlog. Izvršno sodišče je dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev in premičnin dolžnika, sklep je postal pravnomočen in izvršljiv, vendar je bila izvršba neuspešna, ker dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko poplačal. Prav tako je bil nad dolžnikom dne 25. 11. 2013 začet stečajni postopek. Tožniku tako kljub vsej aktivnosti ni uspelo priti do poplačila na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Po določbi 48. člena ZBPP pa dolžnost povrnitve stroškov brezplačne pravne pomoči obstaja le v primeru, ko je upravičenec denarna sredstva oziroma premoženje dejansko pridobil. Ker sam ni pridobil ničesar, ni dolžan vrniti sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Prav tako tožnik v tožbi ugovarja, da izpodbijani sklep sploh ni obrazložen. Predlaga, da sodišče odločitev tožene stranke odpravi ter ji naloži povrnitev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi, prosi pa tudi za taksno oprostitev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnika dne 27. 2. 2012 pozvala na plačilo sredstev izplačanih iz naslova BPP, vendar se ni odzval ter organa ni obvestil, da je podal predlog za izvršbo. Tako tožena stranka ni bila seznanjena z dejstvi, ki jih sedaj navaja v tožbi. Kolikor pa bi bila seznanjena z uvedbo izvršilnega postopka, izpodbijanega sklepa ne bi izdala. Vsekakor pa ob dejansko izkazanih dejstvih ne bo začela izvršbe zoper tožnika.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, Republiki Sloveniji dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po drugem odstavku 48. člena ZBPP upravičenec ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

Člen 48 ZBPP torej določa več pogojev za nastanek obveznosti upravičenca do brezplačne pravne pomoči za vrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Navedena določba ne govori samo o tem, da je upravičenec delno ali v celoti uspel v postopku, temveč tudi, da je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Glede navedenega pogoja, torej ali je tožnik pridobil premoženje oz. dohodke, pa po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč dejanskega stanja ni popolno ugotovil, niti izpodbijani sklep o tem ne vsebuje obrazložitve.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je Strokovna služba za BPP tožniku dne 27. 2. 2012 poslala „poziv na plačilo“, v katerem ga seznanja z njegovo odgovornostjo za plačilo stroškov izplačanih iz naslova BPP na podlagi 48. člena ZBPP, ter da je dolžan v roku 8 dni od prejema obvestila plačati znesek 515,40 €. Pri tem ga je opozorila, da če v navedenem roku zneska ne bo poravnal oziroma izkazal, da je zoper nasprotno stranko vložil predlog za izvršbo, bo nadaljevala postopek prisilne izterjave v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZBPP. Na navedeni poziv tožnik ni odgovoril. Ne glede na navedeno, sodišče meni, da tožena stranka dejanskega stanja pred izdajo izpodbijanega sklepa ni popolno ugotovila. Že pred izdajo poziva na plačilo z dne 27. 2. 2012 namreč ni ugotavljala vseh dejstev v skladu z določbo 48. člena ZBPP, tudi dejstva ali je tožnik denarna sredstva na podlagi sodne odločbe dejansko prejel, temveč je zgolj na podlagi ugotovitve, da je v postopku pred delovnim sodiščem delno uspel s svojim zahtevkom, tožnika pozvala, da vrne izplačane stroške BPP, sicer bo predlagala izvršbo. Prav tako sta od izdaje navedenega poziva do izdaje spornega sklepa minili več kot dve leti in pol, kar je dolgo obdobje, v katerem se lahko okoliščine spremenijo, organ pa mora izdati odločitev glede na dejansko in pravno stanje, kot je obstajalo v času izdaje odločbe. Tožnik pa v tožbi ugovarja, da na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe od nasprotne stranke ni prejel ničesar, prav tako izvršba ni bila uspešna. Ker gre za enostopenjski postopek tožnik navedenega ugovora ni mogel podati pred izdajo izdajo izpodbijanega sklepa, prav tako je izvršilno sodišče sklep o izvršbi po navedbah tožnika izdalo dne 12. 7. 2012, torej nekaj mesecev kasneje, kot je tožena stranka tožniku poslala poziv na plačilo (27. 2. 2012).

Glede na navedeno je sodišče zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti vsa relevantna dejstva iz 48. člena ZBPP ter svojo odločitev obrazložiti v skladu z 214. členom ZUP.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu. Po drugem odstavku 3. člena navedenega Pravilnika je v primeru, kadar je zadeva rešena na seji in stranko v postopku zastopa odvetnik, tožnik upravičen do povračila stroškov v znesku 285,00 €.

Tožnik je v postopku zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse. O navedenem zahtevku sodišče ni odločilo, ker se v postopkih v zvezi z brezplačno pravno pomočjo sodne takse ne plačajo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).