Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 644/96

ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.644.96 Civilni oddelek

negmotna škoda denarna odškodnina telesne bolečine pravična odškodnina revizija revizijski razlogi obseg revizijskega preizkusa
Vrhovno sodišče
9. april 1998
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tretjetožnica se proti zavrnilnem delu sodbe sodišče prve stopnje ni pritožila. Ob takem stanju revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila zaradi le s strani tožene stranke vložene pritožbe dejanska podlaga pritožbenega preizkusa materialnopravna pravilnost prisojene odškodnine samo za telesne bolečine in nevšečnosti. Med te spadajo tudi občasne pikajoče bolečine v rami (203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju: ZOR), čeprav jih je sodišče prve stopnje opredelilo kot nevšečnosti. Revizijsko sodišče v opisani situaciji ne more preizkusiti materialnopravne pravilnosti prisoje odškodnine za večji obseg škode, kot je bil zajet v dejanski podlagi pritožbenega preizkusa, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato revizijskih trditev o prestanem strahu, revizijsko sodišče ne sme upoštevati.

Izrek

Revizija tretje tožnice se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenim zahtevkom vseh treh tožnikov za plačilo odškodnine zaradi različnih oblik nepremoženjske škode in za premoženjsko škodo, ki so jo utrpeli v prometni nesreči dne 29.4.1989, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Njihove presežne tožbene zahtevke je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje glede prvima dvema tožnikoma prisojene odškodnine za nekatere od oblik nepremoženjske škode in glede stroškovne odločitve razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, glede prisojene odškodnine prvima dvema tožnikoma za strah in premoženjsko škodo pa pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede tretjetožnici prisojene odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je odškodnino od 120.000,00 SIT znižalo na 60.000,00 SIT, v preostalem še izpodbijanem delu pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tretjetožnica v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje izpodbija znižanje odškodnine na pritožbeni stopnji, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga ustrezno spremembo izpodbijane sodbe. Revizija meni, da je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo pravično denarno odškodnino in pri tem opozarja tudi na intenziven strah ob sami nesreči in na izpoved tretjetožnice, da na svojem delovnem mestu opravlja z rokami takšne gibe, da pogosto začuti v rami neprijetno špikanje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in takratnemu Javnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tretja tožnica v postopku na prvi stopnji ob zadnji spremembi tožbe v svoji vlogi z dne 29.10.1991 na 3. in 4. strani zahtevala odškodnino za telesne bolečine v višini 250.000,00 SIT, za strah 68.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti, ki jih je opredelila kot zbadajoče bolečine ali špikanje zlasti ob slabem vremenu, v višini 90.000,00 SIT. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku na 4. strani izhajajo dejanske ugotovitve tega sodišča, da je tretjetožnica v nesreči utrpela udarec v levo ramo, zaradi česar je imela telesne bolečine en teden, da se je ustrašila ob sami nesreči in bila zaskrbljena za izid zdravljenja in da v službi, kjer dela zlasti z rokami, občasno začuti špikanje, to pa je izrazito tudi ob spremembah vremena. Za vse "opisane nevšečnosti" je tožnici prisodilo 120.000,00 SIT odškodnine in presežni tožbeni zahtevek zavrnilo. Tretjetožnica se proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje ni pritožila. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožbe tožene stranke tretjetožnici prisojeno odškodnino znižalo na 60.000,00 SIT, v svojih razlogih pa je povzelo tudi podatke iz izvedeniškega mnenja, da je bila rama tretjetožnice zaradi udarca nekaj časa otekla in da se tožnica intenzivneje ni zdravila, pač pa je dva tedna počivala doma.

Ob takem stanju revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila dejanska podlaga pritožbenega preizkusa materialnopravna pravilnost prisojene odškodnine le za telesne bolečine in nevšečnosti. Med te spadajo tudi občasne pikajoče bolečine v rami (203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju: ZOR), čeprav jih je sodišče prve stopnje opredelilo kot nevšečnosti. Revizijsko sodišče v opisani situaciji ne more preizkusiti materialnopravne pravilnosti prisoje odškodnine za večji obseg škode, kot je bil zajet v dejanski podlagi pritožbenega preizkusa. Zato revizijskih trditev o prestanem strahu ne sme upoštevati. Ob opisanem obsegu, intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin in nevšečnosti v času kratkotrajnega zdravljenja je prisoja odškodnine za to obliko nepremoženjske škode povsem v skladu s kriteriji in merili iz 200. člena ZOR ter z razmerami v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Prisoja višje odškodnine bi tudi v primeru, če bi bilo prestani strah sploh mogoče uvrstiti v to obliko škode med nevšečnosti, kot naj bi vsaj posredno izhajalo iz razlogov sodbe prve stopnje, znatno odstopala od prisoje odškodnin v drugih primerljivih odškodninskih zadevah in ne bi več ustrezala pravnemu standardu pravične odškodnine.

Ker v postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti in ker ni podan niti v reviziji uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava, je bilo tretjetožničino revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno. Zavrnilni izrek revizijske odločbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih revizijskih stroškov.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia