Ponovna uporaba in objava podatkov o ponudbah za prodajo in zakup nepremičnin

Datum

24.07.2026

Številka

07121-1/2026/544

Kategorije

GURS, Informiranje posameznika, Pridobivanje OP iz zbirk, Svetovni splet, Zbirke osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da razvijate komercialno spletno platformo za strukturiran prikaz javno objavljenih ponudb za prodajo oziroma zakup kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij ter sodnih prodaj nepremičnin. Platforma bi omogočala iskanje, filtriranje in obveščanje uporabnikov ter povezavo na uradni vir. Sprašujete, ali je dopustno ponovno prikazovati osebno ime in telefonsko številko ponudnika med trajanjem uradne objave in po njenem prenehanju ter ali se lahko drugi podatki nadalje uporabljajo za analitične oziroma statistične namene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 - ZInfV-1 in 10/26 - ZP-1L; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.

1.Javna dostopnost podatkov ne pomeni, da jih je dovoljeno neomejeno zbirati, povezovati in ponovno objavljati.

2.

2.Ponudnik platforme mora za predvidene obdelave osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago, posameznike o obdelavi ustrezno obvestiti ter pri vsem tem spoštovati vsa načela Splošne uredbe.

3.

3.Prednost pri predvideni obdelavi (če bo upravljavec uspel zagotoviti ustrezno pravno podlago za predvideno obdelavo) naj ima povezovanje informacij na uradni vir in prikaz le nujnih ter aktualnih podatkov. Po poteku objave na uradnem viru naj se osebni podatki odstranijo ali dejansko anonimizirajo.

4.

4.Ponovno uporabo je treba ločeno presojati po ZDIJZ, njena dopustnost pa sama po sebi ne izključuje obveznosti upravljavca po predpisih s področja varstva osebnih podatkov. Za informacije glede ponovne uporabe informacij javnega značaja se lahko obrnete na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da v okviru nezavezujočega mnenja ne more vnaprej ptrjevati skladnosti konkretne aplikacije, poslovnega modela ali tehnične rešitve s predpisi o varstvu osebnih podatkov niti namesto upravljavca izbrati ustrezne pravne podlage za nameravno obdelavo osebnih podatkov. Zakonitost posamezne obdelave lahko dokončno presoja le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku. Upravljavec mora zato sam opredeliti posamezne namene in dejanja obdelave, določiti njihov obseg in trajanje ter biti zmožen izkazati skladnost načrtovanih obdelav in informacijske rešitve z zahtevami predpisov s področja varstva osebnih podatkov.

Osebno ime in telefonska številka fizične osebe sta osebna podatka. To lahko velja tudi za parcelno številko, katastrsko občino ali natančno lokacijo nepremičnine, kadar je te podatke mogoče povezati z določenim ali določljivim posameznikom. Javna objava podatkom sama po sebi ne odvzame narave osebnih podatkov. Zajemanje uradnih objav, njihovo strukturiranje, povezovanje, filtriranje, vključevanje v obvestila in ponovna objava pomenijo nadaljnja dejanja obdelave. Če ponudnik platforme sam določa namene in sredstva teh obdelav, glede njih nastopa kot upravljavec ter lahko z združevanjem podatkov oblikuje novo strukturirano zbirko osebnih podatkov. Primerljivo je IP že pojasnil v mnenju št. 07121-1/2025/1552 z dne 6. 1. 2026 ter ob sicer drugačnem dejanskem stanju, tudi v mnenju št. 07121-1/2023/338 z dne 9. 3. 2023.

Za vsako takšno obdelavo mora obstajati ustrezna pravna podlaga iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, hkrati pa morajo biti spoštovana vsa načela varstva osebnih podatkov iz njenega 5. člena. Pravna podlaga, na kateri je pristojni organ podatke prvotno objavil, se na upravljavca zasebne platforme ne prenese samodejno. Enako velja za namen obdelave, saj mora ponudnik platforme samostojno opredeliti namen, zaradi katerega podatke zajema in daje na voljo svojim uporabnikom. Tudi sama javna dostopnost podatkov še ne pomeni, da jih je dovoljeno zbirati in ponovno objavljati za vsak namen. Pri presoji dopustnosti in sorazmernosti obdelave je treba upoštevati zlasti namen in okoliščine uradne objave, njeno predvideno trajanje, obseg podatkov, razumna pričakovanja posameznikov ter učinek njihovega združevanja na enem mestu. Takšna združitev namreč poveča iskalnost, povezljivost in doseg podatkov ter lahko pomeni intenzivnejši poseg kot posamezna, časovno omejena uradna objava.

Področni predpisi določajo javno objavo ponudb oziroma podatkov o prodajah za konkretne (praviloma postopkovne) namene. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 in nadl.) v 20. členu ureja objavo ponudbe v okviru postopka prodaje oziroma zakupa, Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in nadl.) pa v 181.a členu določa spletni iskalnik prodaj nepremičnin zaradi pregledne in uspešne prodaje v izvršilnem postopku. Dokler je uradna objava aktualna, se lahko namen zasnovane platforme vsebinsko praviloma res lahko približuje lažjemu iskanju ponudbe ali dražbe. Vendar je treba tudi v tem obdobju posebej presoditi, kateri podatki so za tak namen dejansko potrebni. Časovna in vsebinska povezanost delovanja platforme z aktualno uradno objavo je lahko ena od okoliščin presoje, ne nadomesti pa samostojne presoje zakonitosti in potrebnosti nadaljnje obdelave. Če uporabnik do podatkov o ponudniku in načinu vzpostavitve stika lahko dostopa prek povezave na uradni vir, ni mogoče že brez nadaljnje presoje šteti, da je potrebno tudi njihovo povzemanje in ponovno prikazovanje na zasnovani platformi.

Potek roka uradne objave oziroma zaključek prodajnega postopka je pri tej presoji pomembna okoliščina, saj se s tem spremeni tudi kontekst, v katerem so bili podatki prvotno dani na voljo javnosti. Nadaljnje javno prikazovanje osebnega imena, telefonske številke ali drugih podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo posameznika, je zato praviloma težje utemeljiti in kot tako zahteva novo presojo namena, pravne podlage in potrebnega roka hrambe. Upravljavec mora obenem tudi spoštovati načelo točnosti iz točke (d) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe ter preprečiti, da bi platforma kot aktualne prikazovala ponudbe ali kontaktne podatke, ki so že prenehali veljati. Zasnova platforme bi zato morala omogočati sprotno posodabljanje statusa ter omejitev oziroma odstranitev podatkov, ko preneha namen njihovega prikazovanja.

Načelo najmanjšega obsega podatkov in zahteve vgrajenega ter privzetega varstva podatkov iz točke (c) prvega odstavka 5. člena in 25. člena Splošne uredbe zahtevajo, da se že pri zasnovi rešitve preveri, ali je mogoče namen doseči z manjšim obsegom osebnih podatkov, na primer s prikazom podatkov o nepremičnini, ceni, roku in povezavi na uradni vir. Pri tem tudi parcelnih in lokacijskih podatkov ni mogoče vnaprej šteti za neosebne, če jih je mogoče povezati s fizično osebo. Če želi upravljavec podatke po koncu objave uporabljati za statistične ali analitične namene, mora zato najprej presoditi, ali gre še vedno za osebne podatke. Zunaj področja uporabe Splošne uredbe so le dejansko anonimizirani podatki; zgolj odstranitev imena ali poimenovanje zbirke kot arhiva oziroma statistike statusa anonimnosti samo po sebi ne zagotovi (prim. tudi Smernice EDPB 02/2026 o anonimizaciji).

Ker naj zasnovana platforma glede na poslane informacije osebnih podatkov praviloma ne bi pridobivala neposredno od posameznikov, je treba upoštevati tudi obveznost obveščanja iz 14. člena Splošne uredbe. Posameznikom je treba na jasen in dostopen način zagotoviti informacije zlasti o upravljavcu, namenih in pravni podlagi obdelave, vrstah in viru podatkov, času njihove hrambe ter pravicah, ki jih imajo v zvezi z obdelavo. Sama javna dostopnost vira upravljavca ne oprosti te obveznosti. Morebitne izjeme od te obveznosti je treba razlagati ozko, upravljavec pa mora razloge za njihovo uporabo ustrezno presoditi in dokumentirati.

Kadar ponudbo na platformi objavi uporabnik sam, se osebni podatki zbirajo neposredno od njega, zato mora upravljavec že ob njihovem zbiranju jasno opredeliti, kateri podatki bodo javno objavljeni, za kakšen namen in koliko časa bodo dostopni. Podatke, ki so potrebni za objavo ponudbe, je treba jasno razmejiti od dodatnih kontaktnih ali drugih podatkov, katerih objava ni nujna. Uporabnik pa mora poleg informacij iz 13. člena Splošne uredbe prejeti tudi jasno pojasnilo o obsegu in trajanju javne dostopnosti svojih podatkov. Kadar je objava dodatnih podatkov odvisna od njegove izbire, mora biti ta izbira ločena, jasna in prostovoljna.

Opisano sistematično pridobivanje uradnih objav z namenom njihovega strukturiranja, filtriranja in zagotavljanja komercialne storitve lahko hkrati pomeni ponovno uporabo informacij javnega značaja v smislu tretjega odstavka 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 in nadl. - v nadaljevanju ZDIJZ).

Za splošna pojasnila glede pogojev in postopka ponovne uporabe se lahko obrnete na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Ker IP na tem področju nastopa kot pritožbeni organ, se do dopustnosti ponovne uporabe v konkretnem primeru ne more in ne sme vnaprej opredeliti. Morebitna dopustnost ponovne uporabe po ZDIJZ pa sama po sebi ne izključuje obveznosti po predpisih o varstvu osebnih podatkov.

Na splošni ravni je zato pri zasnovi takšne platforme smiselno izhajati iz najmanjšega potrebnega obsega podatkov, sprotnega preverjanja aktualnosti uradnih objav in prednostnega povezovanja na uradni vir. Posebej je treba presoditi, ali je glede na konkretni namen potrebno tudi povzemanje in ponovno prikazovanje osebnih imen ter kontaktnih podatkov. Za daljše statistične ali analitične uporabe je treba prednostno uporabiti združene oziroma dejansko anonimizirane podatke. Končna presoja pa je odvisna od celotne zasnove platforme, konkretnih virov, vsebine podatkov, pogojev njihove ponovne uporabe in drugih okoliščin posameznih dejanj predvidenih obdelav.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil: Grega Rudolf, mag. svetovalec pooblaščenca za mednarodno sodelovanje

Dr. Jelena Virant Burnik informacijska pooblaščenka