Jedro

Obstoj druge pravde z istim zahtevkom med istima strankama pomeni okoliščino, zaradi katere sojenje v konkretni zadevi ni dopustno. Če sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, kasnejšo tožbo zavrže. Do meritornega odločanja (presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka) torej sploh ne pride. Tako v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda, kar je storila tožena stranka. Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor pravilno zavrglo, saj je bila v času odločanja že v teku pravda, v kateri je tožena stranka uveljavljala plačilo istega zneska, kot ga je v konkretnem sporu uveljavljala s pobotnim ugovorom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 734,15 EUR ter mu po odvodu davka izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila in regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 249,36 EUR ter mu po odvodu davka izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 196,66 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). S sklepom je zavrglo pobotni ugovor tožene stranke (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper zavrženje pobotnega ugovora (III. točko izreka) iz razloga bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je na naroku za glavno obravnavo dne 29. 5. 2015 podala pobotni ugovor, saj zaradi napak pri gradnji, za katero je odgovoren tožnik, tožena stranka od investitorja ni dobila plačanega računa v znesku 7.270,24 EUR in je za naveden znesek oškodovana. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je tožena stranka dne 29. 5. 2015 podala pobotni ugovor, ki je enak zahtevku po nasprotni tožbi, vloženi dne 18. 5. 2015. Meni, da je navedena ugotovitev sodišča napačna. Poudarja, da je laični pobotni ugovor podala že v odgovoru na tožbo z dne 19. 11. 2012, ki ga je podala sama kot prava nevešča stranka. V odgovoru na tožbo je v celoti nasprotovala tožbenemu zahtevku in navajala, da ji je tožnik leta 2009 zaradi namernih napak pri gradnji stanovanjske hiše, kot odgovoren delovodja, povzročil izpad dohodka v višini cca. 9.000,00 EUR. Kot prava neveščo stranko bi moralo sodišče v skladu z 285. členom ZPP opozoriti na možnost in dolžnost, da pobotni ugovor ustrezno preoblikuje ter pravočasno navede vsa pravno relevantna dejstva in dokaze, česar pa sodišče ni storilo. Na prvem naroku za obravnavo je tožena stranka, ki jo je na tej obravnavi že zastopala pooblaščena odvetnica, pobotni ugovor ustrezno oblikovala in navedla vsa pravno-relevantna dejstva in dokaze. Meni, da bi sodišče pobotni ugovor tožene stranke moralo obravnavati in o njem odločiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, tožniku pa prizna stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, tudi ne zatrjevane kršitve po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Zmotno tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da je pobotni ugovor podala že v odgovoru na tožbo dne 19. 11. 2012. Tožena stranka je namreč pobotni ugovor dejansko podala na prvem naroku za glavno obravnavo 29. 5. 2015, ko je v pobot uveljavljala terjatev, in sicer znesek iz računa ... z dne 30. 4. 2010, ki ga je izstavil investitor za izdelavo fasade v višini 7.270,24 EUR. Istočasno pa je navajala, da je za napake pri izgradnji odgovoren tožnik, saj je bil gradbeni delovodja in je bil dolžan skrbeti in nadzorovati, da bodo dela pri izgradnji stanovanjske hiše opravljena strokovno. Ker je dolžno nadzorstvo opustil, je toženi stranki iz hude malomarnosti povzročil škodo najmanj v znesku 7.270,24 EUR, ki ga je toženka uveljavljala v pobot, pri tem pa se je sklicevala na dokaze, ki so bili priloženi nasprotni tožbi opr. št. Pd 187/2015, vloženi dne 18. 5. 2015. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da je tožena stranka šele dne 29. 5. 2015 podala pobotni ugovor, ki je enak zahtevku po nasprotni tožbi, vloženi dne 18. 5. 2015, opr. št. Pd 187/2015, zato je zaradi litispendence pobotni ugovor zavrglo.

8. Obstoj druge pravde z istim zahtevkom med istima strankama pomeni okoliščino, ki ne sme biti podana, da je sojenje v konkretni zadevi dopustno. Če sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, kasnejšo tožbo (po prvem odstavku 189. člena ZPP je to tožba, ki je bila nasprotni stranki kasneje vročena) zavrže. Do meritornega odločanja (presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka) torej sploh ne pride. Tako v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda, kar je storila tožena stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno uveljavljeno terjatev v pobot zavrglo, saj je bila v času odločanja že v teku pravda opr. št. Pd 187/2015, v kateri je tožena stranka uveljavljala v tožbenemu zahtevku znesek 7.270,24 EUR, v predmetni pravdi pa uveljavljala v obliki pobotnega ugovora isti znesek.

9. Zmotno pritožba meni, da je tožena stranka pobotni ugovor podala že v odgovoru na tožbo. Tožena stranka namreč ni podala izjave o pobotu, kot to zahteva 312. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami). Uporaba materialnega procesnega vodstva, kar zatrjuje pritožba, ne pride v poštev vedno, ampak le takrat, ko je to potrebno. Sodnikova „pomoč“ namreč ne sme iti tako daleč, da bi se sodnik pretvoril v odvetnika stranke, saj bi bilo s tem porušeno ravnotežje med procesnimi subjekti v pravdi.

10. Ker niso bili podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).