Jedro

ZGD sicer v delu, kjer ureja prenehanje družb po skrajšanem postopku, res ne vsebuje direktnih določb o pravnem nasledstvu družbe, ki je po takem prenehanju izbrisana iz sodnega registra. To pa ne pomeni, da izbrisana družba nima pravnih naslednikov. Že iz določila 395. člena v zvezi s 456. členom ZGD izhaja, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Med premoženje izbrisane družbe pa nesporno sodijo tudi njene terjatve. Tako se pokaže, da so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2006/00557 z dne 23.1.2006 v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družba P. V. d.d., V., smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in smiselno predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da je tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi prenehanja po skrajšanem postopku po določbah 394. do 398. člena ZGD. Zaključilo je, da gre za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti in pravno podlago za odločitev našlo v 5. odstavku 81. člena ZPP. Pri tem se je sklicevalo tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1065/2000. ZGD sicer v delu, kjer ureja prenehanje družb po skrajšanem postopku, res ne vsebuje direktnih določb o pravnem nasledstvu družbe, ki je po takem prenehanju izbrisana iz sodnega registra. To pa ne pomeni, da izbrisana družba nima pravnih naslednikov. Že iz določila 395. člena v zvezi s 456. členom ZGD izhaja, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Med premoženje izbrisane družbe pa nesporno sodijo tudi njene terjatve. Tako se pokaže, da so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki.

Pritožnica pa je s sklepom registrskega sodišča opr. št. Srg 2005/10116 z dne 29.11.2005, ki je postal pravnomočen 13.2.2006 in ga je priložila pritožbi (priloga A 4) izkazala, da je bila edini družbenik izbrisane družbe - tožeče stranke Z. b. d.o.o. L. (prim. 3. odstavek 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 398. člena in 456. členom ZGD), torej je glede premoženja - to je v tem postopku uveljavljane terjatve, njena pravna naslednica že po samem zakonu. Povedanemu velja dodati, da se je prvostopenjsko sodišče sicer sklicevalo pri svoji odločitvi tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1065/2000 (ki se sicer nanaša na drugo identično zadevo), ki pa je bil predmet revizijskega preizkusa na Vrhovnem sodišču RS in slednje je s sklepom opr. št. III Ips 25/2001 sklep Višjega sodišča v Ljubljani in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo.

Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je pravno relevantno dejansko stanje za meritorno odločitev v tem sporu ostalo neugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP utemeljeni pritožbi pritožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je pritožbeno sodišče odložilo do odločitve o glavni stvari (3. odstavek 165. člena ZPP).