Jedro

Določba 49. člena ZŠtip o prenehanju štipendijskega razmerja je specialna glede na določbo 9. člena o pridobitvi pravice do štipendije, saj ureja pravne položaje potem, ko je bilo štipendijsko razmerje že vzpostavljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 23. 9. 2013 in 2. 4. 2014 in za ugotovitev mirovanja tožnikovega štipendijskega razmerja v šolskem letu 2012/2013. Ugotovilo je, da mu je bila z odločbo tožene stranke z dne 26. 9. 2011 dodeljena državna štipendija za študijsko leto 2011/2012 v višini 213,31 EUR mesečno od 1. 10. 2011 do zaključka izobraževalnega programa na Fakulteti A. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za nadaljnje prejemanje štipendije za študijsko leto 2012/2013 in določila, da tožniku preneha pravica do državne štipendije in da je tožnik dolžan vrniti prejete zneske štipendije v višini 2.559,72 EUR v 30 dneh od dokončnosti odločbe. Tožnik ni opravil vseh študijskih obveznosti za 2. letnik, zato je izgubil status študenta in mu je glede na določbe 4. alineje 9. člena in 3. alineje 49. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/2007 in naslednji) štipendijsko razmerje prenehalo s prvim dnem novega šolskega leta, tj. 1. 10. 2012. Tožnik je bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb, štipendijsko razmerje je prenehalo, zato mora na podlagi prvega odstavka 50. člena ZŠtip vrniti prejete zneske štipendij.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke glede prenehanja štipendijskega razmerja in glede vračila prejetih zneskov štipendije. V preostalem je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Obrazložilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 3. alinejo 49. člena ZŠtip in posledično prvi odstavek 50. člena ZŠtip. Tožnik sicer ne izpolnjuje pogojev za mirovanje štipendije po 48. členu ZŠtip, vendar mu je bilo v skladu s 3. alinejo 49. člena ZŠtip dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti z opravo manjkajočih izpitov za 2. letnik, zato ni prišlo do prenehanja štipendijskega razmerja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožnik za študijsko leto 2012/2013 ni imel statusa študenta, saj je bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb, v študijskem letu 2011/2012 pa ni uspešno zaključil 2. letnika. Nepomembno je dejstvo, da je imel dovoljenje za opravljanje manjkajočih izpitov za 2. letnik. Pogoji za pridobitev štipendije po 9. členu ZŠtip morajo biti izpolnjeni ves čas upravičenosti, kar izhaja tudi iz 42. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010). Tožnik pa ni izpolnjeval pogoja po 4. alineji 9. člena ZŠtip, saj je bil prijavljen v evidenco brezposelnih oseb. Sodišče druge stopnje se do tega dejstva ni opredelilo. Ker je sodišče potrdilo odločitev v delu, v katerem se zavrne tožnikova prošnja za nadaljnje prejemanje državne štipendije za leto 2012/2013, je podano nasprotje v razlogih, saj bi tožbenemu zahtevku moralo biti ugodeno tudi v tem delu, če sodišče meni, da ni prišlo do prenehanja štipendijskega razmerja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril brez zastopanja po odvetniku, zato revizijsko sodišče njegovega odgovora ni vsebinsko obravnavalo (tretji odstavek 86. člena ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja kršitev po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Drugostopenjsko sodišče je svojo utemeljitev oprlo na razlago 3. alineje 49. člena ZŠtip, po kateri ne pride do prenehanja štipendijskega razmerja v primeru izgube statusa študenta, če je štipendistu dovoljeno opravljanje preostalih študijskih obveznosti. Ne gre za nasprotje v razlogih izpodbijane sodbe glede potrditve prvostopenjske sodbe v delu glede zavrnitve zahtevka za ugotovitev mirovanja štipendijskega razmerja v razmerju do ugotovitve o neobstoju pogojev za prenehanje štipendijskega razmerja, ker določbi o mirovanju in prenehanju štipendijskega razmerja urejata različne pravne položaje. Vprašanje pravilnosti take obrazložitve pa je predmet presoje pravilne uporabe materialnega prava in ne pomanjkljivosti obrazložitve sodbe.

8. Po 3. alineji 49. člena ZŠtip štipendijsko razmerje pri državni štipendiji preneha, če štipendist izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti. V skladu s 50. členom ZŠtip mora štipendist vrniti prejeto štipendijo, če mu je prenehalo štipendijsko razmerje po 49. členu ZŠtip. Tožniku je bila dodeljena državna štipendija za študijsko leto 2011/2012 z odločbo tožene stranke z dne 26. 9. 2011 na fakulteti A. za opravljanje študijskih obveznosti v 2. letniku. Tožnik vseh študijskih obveznosti v tem šolskem letu ni izpolnil, izgubil je status študenta, vendar mu je fakulteta dovolila opravljanje manjkajočih izpitov za 2. letnik, ki jih je v šolskem letu 2012/2013 tudi opravil. Ker je imel tožnik kljub izgubi statusa študenta dovoljenje za opravljanje manjkajočih izpitov, mu štipendijsko razmerje ni prenehalo, zato mu ni treba vrniti prejete štipendije za 2. letnik.

9. Splošni pogoji za pridobitev štipendije so urejeni med drugim v 4. alineji 9. člena ZŠtip, po kateri študent ne more pridobiti državne štipendije, če je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tožnik ob pridobitvi štipendije ni bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb, vanjo se je vpisal šele potem, ko je izgubil status študenta, ker ni opravil vseh izpitov za 2. letnik. Določba 49. člena ZŠtip, ki ureja prenehanje štipendijskega razmerja, drugače kot 9. člen ZŠtip, ki ureja pridobitev štipendije, predvideva v 2. alineji prenehanje štipendijskega razmerja zaradi sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma samozaposlitve, medtem ko 9. člen neupravičenost do štipendije veže enako na zaposlitev kot samozaposlitev v 3. alineji, za razliko od 49. člena pa tudi na vpis v evidenco brezposelnih oseb. Določba 49. člena ZŠtip o prenehanju štipendijskega razmerja je specialna glede na določbo 9. člena o pridobitvi pravice do štipendije, saj ureja pravne položaje potem, ko je bilo štipendijsko razmerje že vzpostavljeno. Enak odnos specialnosti imajo določbe o prenehanju štipendijskega razmerja nasproti 42. členu ZUPJS, ki na splošno določa izpolnjevanje zakonskih pogojev za prejemanje javnih dajatev. Ti pa so natančneje urejeni v ZŠtip, ki vsebuje predstavljeno pravno ureditev.

10. Čeprav ni prišlo do mirovanja štipendijskega razmerja zaradi ponavljanja letnika (1. alineja prvega odstavka 48. člena ZŠtip), je tožnik v naslednjem šolskem letu 2012/2013 opravil manjkajoče izpite za 2. letnik iz šolskega leta 2011/2012, zato bi morala tožena stranka to dejstvo v izpodbijanih odločbah z dne 23. 9. 2013 in 2. 4. 2014 smiselno upoštevati tudi z razlago 6. alineje 49. člena ZŠtip, ki sicer za primere mirovanja (za obravnavano zadevo je pomemben primer ponavljanja letnika) predpisuje, da mora štipendist dokazati izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje. Tako se enako obravnava z vidika pravic in dolžnosti študente, ki so ponavljali letnik oziroma ki so izgubili status študenta, vendar v novem šolskem letu kljub izgubi statusa podobno kot ponavljavci opravljajo preostale obveznosti za študijski letnik, za katerega so prejemali štipendijo.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.