Jedro

Tožnica bi morala za verjetno izkazati, da je motilno dejanje (izklop elektrike v stanovanju) storil toženec ali da je bilo storjeno po njegovem nalogu ali v njegovo korist. V pravdi zaradi motenja posesti mora namreč tožeča stranka za uspeh dokazati ne le zadnje mirno posestno stanje in motilno ravnanje, pač pa tudi, da je posest s samovoljnim in protipravnim ravnanjem motila prav tožena stranka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naložilo, da z A. podpiše pogodbo o dobavi električne energije gospodinjskim odjemalcem ter poda soglasje lastnika za evidentiranje plačnika, na podlagi katerega bi A. dokumentacijo posredoval distribucijskemu operaterju, B. d. d., da bi uredil ponovni priklop električne energije na odjemnem mestu ..., stanovanje na X. 47, Y., v roku 3 dni od izdaje sklepa ter tožencu do pravnomočne odločitve glede motenja posesti prepovedalo kakršnokoli onemogočanje priklopa oziroma uporabe električne energije v stanovanju na X. 47, Y.; začasna odredba bi veljala še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka.

2.V pritožbi tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj višje sodišče ugodi pritožbi in izda predlagano začasno odredbo ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je izkazala, da terjatev obstoji ter zakonske predpostavke iz drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navajala in dokazala je, da je bil toženec tisti, ki jo je motil v njeni mirni posesti. Do izklopa električne energije je prišlo, ker je toženec, ki prejema obvestila v svoj predalčnik, do katerega tožnica nima dostopa, o opominu in obvestilu o morebitnem izklopu električne energije ni obvestil. Toženec kljub poravnanim obveznostim ne želi podpisati nove pogodbe za priklop ter podati soglasja lastnika za evidentiranje plačnika. Zavedal se je, da bo, če ne bo posredoval opomina za neplačan račun, prišlo do izklopa ter da je v tem primeru edini, ki lahko ponovno zagotovi priklop električne energije. Sodišče se je napačno postavilo na stališče, da je tožnica tudi brez opozorila toženca vedela, da računov za električno energijo ni plačala in koliko znaša zapadla obveznost. Očitno jo želi toženec izseliti iz stanovanja, saj to brez električne energije ni primerno za uporabo. Glede na vse to odločitev prvostopenjskega sodišča ne vzdrži kritične presoje in je toženec pasivno legitimiran v pravdi zaradi motenja posesti. Sodišče je spregledalo, da se računi plačujejo A.-ju, obvestilo o morebitnem izklopu električne energije pa pošilja lastnikom merilnih mest B. d. d. in da je tožnica takoj, ko je izvedela, koliko znaša zapadla obveznost, dolg plačala. Sodišče je spregledalo ključne dokaze in ni se opredelilo do ključnih navedb, da je za normalno življenje električna energija nujno potrebna, da je do izklopa električne energije prišlo zaradi neobveščanja toženca, ki jo hoče s tem, ko ne da soglasja za ponovni priklop, izsiliti, da se izseli.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril. Tolmačenje tožnice, da je bistvena okoliščina prejem opomina za neplačan račun in obvestila o morebitnem izklopu električne energije, je napačno. Tožnici je poslal uporabniško ime in geslo za dostopanje do računov in uredil dostop do portala A. Tožnica je bila že takrat v zamudi s plačilom električne energije za tri mesece. Tožnica je s svojim elektronskim naslovom prijavljena v portal A. in ima dostop do računov za električno energijo. Obvestila prejema na elektronski naslov. Na dan 23. 9. 2024 je vedela, kakšen je strošek električne energije po neplačanih računih in ga plačala, pri čemer ne pojasni, od kod ji vedenje glede višine in podatki za nakazilo. Odklop električne energije je posledica ravnanja tožnice, ki je vedoma opustila plačilo računov za mesece april, maj, julij in avgust 2024, pri čemer je lahkomiselno pričakovala, da bo A. za neplačane račune pričel izvršilni postopek zoper toženca, na katerega se računi glasijo, in ni pričakovala, da bo B. d. d. izvedlo odklop električne energije. Da naj bi bil seznanjen, da bo prišlo do odklopa, ne predstavlja motilnega ravnanja, saj ravnanj, ki so vodila k opozorilu, ni storil on. Ker do spremembe v posestnem stanju ni prišlo zaradi motilnega ravnanja toženca, ni dolžan storiti nič v smeri postavljenega tožbenega zahtevka.

4.Tožnica je vložila tudi odgovor na toženčev odgovor na pritožbo, ki pa v pritožbenem postopku ni upošteven. Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi upošteva le pravočasno, to je tekom pritožbenega roka podane navedbe pritožnika, saj bi v nasprotnem podaljšalo zakonsko določen rok za pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Tožnica je skupaj s tožbo za motenje posesti vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje vtoževane nedenarne terjatve. Za uspeh s predlogom bi morala zato izkazati predpostavke za izdajo ti. regulacijske začasne odredbe iz 272. člena ZIZ. Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazan obstoj vtoževane terjatve ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno presodilo, da tožnici to ni uspelo. Pri odločitvi je upoštevalo vse tožničine trditve o dejstvih kot verjetno izkazane. Tožnica zato z navedbami o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju ne more biti uspešna.

7.Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica (skupaj z ml. hčerko pravdnih strank) uporablja stanovanje, katerega zemljiškoknjižni lastnik in posledično tudi lastnik odjemnega mesta za električno energijo v stanovanju je toženec. Računi za električno energijo se glasijo na toženca, plačuje pa jih tožnica. Ker računi za električno energijo niso bili plačani, je B. d. d. 23. 9. 2024 izklopilo odjemno mesto. Tožnica je takoj po odklopu elektrike dolg plačala in o tem obvestila toženca ter ga pozvala, da podpiše, kar je potrebno za ponovni priklop elektrike v stanovanju, a toženec tega noče storiti. Za verjetno izkazano je sodišče prve stopnje štelo tudi, da toženec tožnice o opominu za neplačan račun in obvestilu o morebitnem izklopu električne energije ni obvestil (točka 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa) in so drugačne navedbe pritožbe protispisne.

8.Navedena dejstva sicer utemeljujejo zaključek, da je bila tožničina posest motena, saj je z izklopom elektrike prišlo do spremembe dotedanjega načina uporabe stanovanja. A sama sprememba posestnega stanja še ne utemeljuje motenja posesti. Tožnica bi morala za verjetno izkazati, da je motilno dejanje - izklop elektrike v stanovanju, storil toženec ali da je bilo storjeno po njegovem nalogu ali v njegovo korist. V pravdi zaradi motenja posesti mora namreč tožeča stranka za uspeh dokazati ne le zadnje mirno posestno stanje in motenje tega stanja (motilno ravnanje), pač pa tudi, da je posest motila prav tožena stranka s samovoljnim in protipravnim ravnanjem (32. in 33. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). V motenjski pravdi je pasivno legitimiran storilec motilnega dejanja, naročnik motilnega dejanja in tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno.

9.Ni bil toženec tisti, ki je izklopil električno energijo, pač pa B. d. d. (in sicer skladno z zakonom, saj za izklopljeno odjemno mesto niso bile poravnavne obveznosti). Tožnica ne zatrjuje, da je bilo plačilo računov za elektriko obveznost toženca; že iz njenih trditev izhaja, da je bila to njena zaveza. Tudi ne trdi, da je bila elektrika izklopljena po nalogu ali na prošnjo toženca in nobene koristi, ki bi jo pridobil toženec z izklopom elektrike, ne zatrjuje. Ker motilno dejanje predstavlja izklop električne energije, toženčevo ravnanje ni relevantno. Zaključka prvostopenjskega sodišča, da zaradi izostanka obvestila toženca tožnici, da je prejel opomin in obvestilo o morebitnem izklopu električne energije, posest tožnice ni bila motena ter da to, da ne želi podpisati nove pogodbe za priklop električne energije, ni motilno ravnanje, sta pravilna.

10.Po obrazloženem v pritožbi uveljavani razlogi niso utemeljeni. Tudi nobenih kršitev, na katere mora po drugem odstavku 350. členu ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno s 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ni, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11.Stroški, ki nastanejo v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). O stroških postopka pa sodišče na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči v končni odločbi. Višje sodišče je zato izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev.

-------------------------------

1Prim. sklep VSL II Cp 751/2024.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 272/2 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 33 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 151, 151/1, 163, 163/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.