Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13. 7. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 360/2001 z dne 21. 2. 2002 se ne sprejme.
V pravdni zadevi, kjer je vrednost spornega predmeta znašala 3.901.000 SIT, je sodišče prve stopnje pritožnici (v pravdi toženki) naložilo plačilo odškodnine v višini 1.040.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče je višino odškodnine znižalo na znesek 850.000 SIT. Na podlagi revizije tožeče stranke je Vrhovno sodišče spremenilo sodbo Višjega sodišča in odškodnino zvišalo na znesek 1.190.000 SIT.
Revizijo pritožnice je kot nedopustno zavrglo, ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ni presegla praga določenega v drugem odstavku 367. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP).
Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da bi Vrhovno sodišče moralo kot nedopustno zavreči tudi revizijo tožeče stranke, ker vrednost pravnomočno dosojene odškodnine ne presega 1.000.000 SIT. Ker sodišče pravdnih strank ni obravnavalo enako, naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Dodaja, da je sodišče tudi stroške postopka odmerilo v nasprotju z zakonom.
Pritožnica v ustavni pritožbi, ko navaja, da bi Vrhovno sodišče moralo zavreči tudi revizijo tožeče stranke, uveljavlja napačno uporabo procesnega prava. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Pritožnica zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave, vendar je z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.
Pritožnica očitno napačno razume drugi odstavek 367. člena ZPP. Za dopustnost revizije tožeče stranke je bila odločilna razlika vrednosti med vtoževanim in na drugi stopnji prisojenim zneskom odškodnine, ta pa je presegala milijon tolarjev. Za dopustnost revizije tožene stranke, to je pritožnice, pa je bil odločilen znesek v višini 850.000 SIT prisojene odškodnine. Ker ta ni presegel milijon tolarjev, je očitek pritožnice, da naj bi bili pravdni stranki neenako obravnavani, neutemeljen.
Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno ni bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kot zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger