Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da se z uporabo tega osebnega omejevalnega ukrepa zasleduje, ne le zagotavljanje varnosti konkretne oškodovanke, temveč tudi varnost drugih morebitnih žrtev, to je zlasti mladoletnih otrok, s katerimi bi lahko obdolženec prišel v stik. Te nevarnosti pa tudi po sodbi pritožbenega sodišča, s pritožbeno predlaganimi osebnimi omejevalnimi ukrepi, ni moč preprečiti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) za dva meseca, in sicer do vključno dne 12. 1. 2024 do 13.05 ure.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Ne navaja razloga za izpodbijanje, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, za njegovo ponovitveno nevarnost in za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Sklep o uvedbi preiskave je, kot je namignil že zagovornik v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora, postal pravnomočen preden je sodišče prve stopnje izdalo pritožbeno izpodbijani sklep. Tako je na mestu zaključek, da je bil utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja že formalno dognan. Iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave pa je razvidno časovno obdobje, v katerem naj bi obdolženec izvrševal obravnavano kaznivo dejanje, kot tudi frekvenca ravnanj, ki naj bi pomenila izvrševanje obravnavanega kaznivega dejanja. Iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave, so razvidne tudi iz modalitete obdolžencu očitanih izvršitvenih dejanj in ravno iz časovnega okvira obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pogostosti in modalitet posameznih ravnanj je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo na obdolženčevo ponovitveno nevarnost. Gre po eni strani za objektivne okoliščine, ki se nanašajo na samo obdolžencu očitano kriminalno količino, na drugi strani pa za subjektivne okoliščine, na katere je sodišče prve stopnje sklepalo ravno na podlagi samega kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu. Predpisana kazen in način storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja so nedvomno tehtne okoliščine objektivne narave, relevantne za presojo ponovitvene nevarnosti. Te okoliščine pa, tudi po sodbi pritožbenega sodišča, v povezavi s številnimi subjektivnimi okoliščinami, kažejo na resno nevarnost ponovitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Izvrševanje kaznivega dejanja skozi daljše časovno obdobje tudi po sodbi pritožbenega sodišča kaže na obdolženčevo trdno odločenost kriminalne udeležbe, torej na njegovo vztrajnost in na ostale subjektivne okoliščine, izpostavljene v 9. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa.

6. Kolikor pritožbeno sodišče razume razlogovanje sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku na strani 8 pritožbeno izpodbijanega sklepa, zaseg USB ključka oziroma njegova vsebina nista odločilna, torej nosilna razloga za zaključek o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti. Skozi to dejstvo je sodišče prve stopnje argumentiralo utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Dejstvo pa je, da zaseg obravnavanega medija, prima facie ne more biti nezakonit, samo ugotavljanje zakonitosti dokaza pa seveda presega okvire tega pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti.

7. Obdolženčeva ponovitvena nevarnost je pa tudi po sodbi pritožbenega sodišča resna in konkretna do te mere, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom. Tudi ta zaključek sodišča prve stopnje je za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiv. Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je izreklo o neogibni potrebnosti pripora, implicite opredelilo tudi do možnosti uporabe milejših osebnih omejevalnih ukrepov. Razloge o neogibni potrebnosti pripora je sodišče podalo v 11. točki pritožbeno izpodbijanega sklepa, kjer se je tudi opredelilo, da niti hišni pripor niti prepoved približevanja določeni osebi nista zadostna ukrepa za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, zaradi česar ni moč slediti pritožbeni navedbi o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka v smislu odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih. Ne le, da so razlogi podani, ti razlogi so tudi prepričljivi in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivi. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da se z uporabo tega osebnega omejevalnega ukrepa zasleduje, ne le zagotavljanje varnosti konkretne oškodovanke, temveč tudi varnost drugih morebitnih žrtev, to je zlasti mladoletnih otrok, s katerimi bi lahko obdolženec prišel v stik. Te nevarnosti pa tudi po sodbi pritožbenega sodišča, s pritožbeno predlaganimi osebnimi omejevalnimi ukrepi, ni moč preprečiti.

8. Na mestu je tako zaključek, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker pa se sodišču prve stopnje tudi ni primerila nobena od uradoma upoštevanih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Pravno podlago daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.