Jedro

Z dopisom je sodišče dediče pozvalo, da podajo dedne izjave in jih opozorilo na posledice pasivnosti. Tak dopis mora biti vročen osebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju spremeni - v tč. I/2 tako, da se ugotovi, da se je dedovanju odpovedala tudi zapustnikova hči A. A.; - v tč. II pa tako, da se ta po spremembi glasi: " Na podlagi zakona in podanih dednih izjav se za dediča razglasi zapustnikov sin B. B. do celote."

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja (točka I izreka sklepa) ter za dediča na podlagi zakonitega dedovanja in podanih dednih izjav razglasilo zapustnikovega sina B. B. in zapustnikovo hči A. A., vsakega do 1/2 (tč. II izreka sklepa).

2.Zoper odločitev se pritožuje dedinja A. A. V bistvenem navaja, da se je 22. 1. 2022 osebno udeležila prve zapuščinske obravnave po zapustniku. Že na tej obravnavi se je ustno izrekla o tem, da se v celoti odpoveduje dedovanju, a ji je bilo s strani sodišča predočeno, da je potrebno počakati na zaključek zadeve in da naj bi dedne izjave podali na drugi obravnavi. Od zapuščinske obravnave 30. 1. 2022 pa vse do 23. 10. 2024, ko je prejela izpodbijani sklep, dedinja ni bila seznanjena s potekom postopka. Ni prejela vabila na zapuščinsko obravnavo, ki je bila opravljena 13. 12. 2023, prav tako ni prejela poziva k podaji dedne izjave. Pojasnjuje, da se je junija leta 2022 preselila, vendar je takoj uredila prijavo stalnega bivališča, kar izkazuje s priloženim izpisom podatkov o osebah, prijavljenih na naslovu C. Iz izpisa izhaja, da ima dedinja vse od 30. 6. 2022 prijavljeno stalno bivališče na novem naslovu. Iz spisa izhaja, da je sodišče ne glede na to vabilo na zapuščinsko obravnavo vročalo na naslov D. Iz povratnice izhaja, da naj bi vročevalec dedinji vabilo pustil v hišnem predalčniku, vendar pa je bila takrat dedinja preseljena že več kot eno leto in vsekakor na prejšnjem naslovu ni imela več hišnega predalčnika s svojim imenom. Šlo je za očitno napako vročevalca, ki ne more imeti za posledico fikcije vročitve. O svojem dejanskem bivanju in o tem, da na prejšnjem naslovu ni imela hišnega predalčnika, lahko tudi izpove, o tem pa lahko izpovedo tudi E. E., F. F. in G. G. Poziv z dne 6. 2. 2024 je sodišče dedinji pošiljalo z navadno pošto prav tako na njen prejšnji stalni naslov. Na ta naslov je sodišče sprva poslalo tudi izpodbijani sklep o dedovanju, a je vročevalec takrat pravilno navedel, da je naslovnica preseljena, kar bi moral storiti že 25. 10. 2023.

3.S tem, ko sodišče ni pravilno vabilo dedinje na zapuščinsko obravnavo in ko ji ni pravilno vročilo poziva za podajo dedne izjave, je kršilo njeno pravico do izjave in storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP1 v zvezi z 42. čl. ZNP-12. Ker je dedinja takoj po preselitvi uredila stalno bivališče in naslov za vročanje, ne more trpeti negativnih posledic fikcije vročanja na naslov, na katerem dejansko ne prebiva, niti ni določen kot naslov za vročanje. To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (U-I 209/08, VIII Ips 62/2018, I Up 30/2015 in VSL II Cp 2947/2015).

4.Storjena je tudi kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se je zapustnikova hči A. A. odpovedala dedovanju, v nadaljevanju pa, da se je priglasila k dedovanju in sprejela dedni delež. Obrazložitev je v nasprotju z izrekom.

5.Predlaga razveljavitev sklepa in s tem zagotovitev možnosti, da poda dedno izjavo. Iz previdnosti že sedaj izjavlja, da se dedovanju po zapustniku odpoveduje.

6.Drugi dediči na pritožbo niso odgovorili.

7.Pritožba je utemeljena.

8.V razlogih izpodbijanega sklepa (glej tč. 3) je res navedeno, da se je poleg H. H. in I. I. tudi dedinja A. A. odpovedala dedovanju s pisno dedno izjavo, v nadaljevanju pa, da se je (skupaj z B. B.) priglasila k dedovanju in sprejela svoj dedni delež. Vendar pa tak zapis ne onemogoča pritožbenega preizkusa odločitve, saj gre za očitno pisno napako. Sodišče prve stopnje je namreč, ko je pojasnilo, kdo se je odpovedal dedovanju, namesto imena dedinje J. B., pomotoma zapisalo ime pritožnice A. A. To napako lahko sodišče prve stopnje kadarkoli odpravi z izdajo popravnega sklepa. Očitana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z 163. čl. ZD3 zato ni bila storjena.

9.Neutemeljena je tudi pritožbena navedba o nepravilnem vabljenju na zapuščinsko obravnavo, ki je bila razpisana za 13. 12. 2023. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bilo vabilo pritožnici poslano na naslov, ki je bil naveden v smrtovnici in na katerem je osebno prevzela vabilo na prvo zapuščinsko obravnavo. Od takrat dalje bi morala na podlagi 1. odst. 145. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD sodišču sporočiti vsako spremembo naslova, saj je bila dolžna pričakovati nadaljnja vročanja v zvezi s še nezaključenim zapuščinskim postopkom. Stranka, ki zamenja bivališče, mora sodišče o tem obvestiti zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je fiktivna vročitev, opravljena na sodišču znanem naslovu, s katerega se pošiljka vrne z oznako "ni dvignil" in ne z oznako "preseljen", pravilna. Zapuščinskemu sodišču ob tem namreč ni mogoče očitati, da pritožničinega naslova ni preverilo v Centralnem registru prebivalstva, saj ni imelo nobenega razloga za sklepanje, da se je preselila.4 Na tako presojo stališča v odločbah, na katere se pritožnica sklicuje v pritožbi, ne morejo vplivati, saj le-te obravnavajo drugačne dejanske primere vročanja oz. se nanašajo na upravni postopek.5

10.Je pa utemeljen očitek, da ni izkazana pravilna vročitev dopisa z dne 26. 2. 2024 (list. št. 79), ki mu je sodišče priložilo tudi kopijo zapisnika prve zapuščinske obravnave ter kopijo vlog, s katerimi so upniki Banka K., L. in M. prijavili svoje terjatve. S tem dopisom je zapuščinsko sodišče pritožnico in ostale dediče, ki se niso udeležili zapuščinske obravnave dne 13. 12. 2023, med drugim pozvalo, da podajo dedne izjave ter jih opozorilo na posledice pasivnosti, to je, da bo v tem primeru štelo, da se priglašajo k dedovanju in dediščino sprejemajo. Glede na vsebino dopisa, posledice, ki jih je sodišče v njem napovedalo ter priložene listine, bi sodišče ob upoštevanju 2. odst. 142. čl. ZPP moralo odrediti osebno vročitev, a tega, kot izhaja iz podatkov spisa, ni storilo. Vročitev dopisa dedinji posledično ni (niti fiktivno) izkazana. Pritožba, v kateri pritožnica uveljavlja kršitev pravice do izjave (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), točneje pravice, da z izjavo o odpovedi dediščini izpodbije domnevo, da dediščino sprejema, je zato utemeljena.

11.Navedeno kršitev je pritožbeno sodišče ob upoštevanju 354. čl. ZPP v zvezi z 163. čl. ZD odpravilo samo in sicer tako, da je dedno izjavo pritožnice, da se dedovanju po zapustniku odpoveduje, štelo za pravočasno.6 Izpodbijani sklep je posledično spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Po spremenjeni odločitvi je dedič celotnega zapustnikovega premoženja zapustnikov sin B. B., saj so se vsi ostali dediči dedovanju odpovedali.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Zakon o nepravdnem postopku.

3Zakon o dedovanju.

4Glej odločbe VSRS II Ips 96/2005, II Ips 699/2006, II Ips 700/2006, II Ips 760/2007, II Ips 627/2009 ter odločbo VSL II Cp 2084/2009.

5Tako je USRS z odločbo U-I-279/08 razveljavilo 4., 5. in 6. odst. 143. čl. ZPP. Ukvarjalo se je z vprašanjem ustavnosti zakonske ureditve, po kateri je ZPP pod določenimi pogoji dopuščal vročitev na naslovu, kjer je bil naslovnik uradno prijavljen, čeprav tam dejansko ni živel in čeprav je bilo to pred vročanjem ugotovljeno. Konkreten primer je drugačen, saj sodišče za spremembo bivališča dedinje ni vedelo. V zadevi VIII Ips 62/2018 je šlo za upravni postopek, stranka je navedla tako stalno kot začasno bivališče (na katerem je dejansko bivala in je ta naslov tudi uradno prijavila kot naslov za vročanje), odločba pa ji je bila vročena na naslov stalnega bivališča. VSRS je pojasnilo, da bi moral upravni organ glede na dva sporočena naslova ugotoviti, kateri je naslov za vročanje. V upravnem postopku je bil izdan tudi sklep I Up 30/2015. Stranka je imela v CRP prijavljeno stalno in začasno bivališče ter naslov za vročanje. Postavilo se je vprašanje, ali je bila vročitev (na stalni naslov, ki je bil tudi naslov za vročanje) glede na 96a čl. ZUP pravilna. V zadevi VSL II Cp 2947/2015 je sodišče zavrglo tožbo, ker v njej ni bil naveden pravi naslov tožene stranke, tožeča stranka pa tudi po pozivu le-tega ni sporočila, niti ni predlagala postavitve začasnega zastopnika. Pritožbeni očitek pritožnika, da bi morala biti tožba vročena na dani naslov (za katerega je bilo ugotovljeno, da ni pravi) s fikcijo, je bil zavrnjen.

6Po ZD lahko osebe, ki so poklicane k dedovanju, izjavo o odpovedi dediščini sicer podajo najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (1. odst. 133. člena ZD).