Up-2/98

24.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. R. iz L., ki jo zastopajo B. P., M. R. in N. S., odvetniki v L. na seji senata dne 24. februarja 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba L. R. zoper Poročilo Računskega sodišča o inšpekcijskem pregledu izplačil poklicnim funkcionarjem Občine Ljubljana Moste Polje za leto 1994 št. 1215-7/95-30 z dne 28.10.1997 se zavrže.

Obrazložitev

A.

Pritožnica, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve v bivši Občini Ljubljana Moste Polje, izpodbija v izreku navedeno poročilo drugostopenjskega senata Računskega sodišča, s katerim je bilo izrečeno negativno mnenje o izplačilih funkcionarjem nekdanje občine Ljubljana Moste Polje v letu 1994. Računsko sodišče naj bi kot organ finančnega nadzora in revizije odločalo o zadevah, za katere bi bilo lahko pristojno le sodišče in naj bi s tem kršilo pritožnici pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

Računovodski pregledi in obravnave Računskega sodišča niso bili javni, s čimer naj bi bila kršena pravica iz 24. člena Ustave.

Poleg tega pa naj bi bila pritožnici onemogočena pravica do pravnega sredstva, zagotovljena s 25. členom Ustave. S strani Računskega sodišča naj bi bile javno objavljene informacije o ugotovitvah iz predhodnih poročil še pred sprejemom dokončnega poročila, s čimer naj bi bila kršena tudi domneva nedolžnosti, zagotovljena s 27. členom Ustave.

B.

Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Temeljno vprašanje v tej zadevi je, ali je ustavna pritožba zoper akte Računskega sodišča sploh dovoljena oziroma ali lahko akti Računskega sodišča neposredno povzročajo posledice, ki bi bile v nasprotju z ustavnimi pravicami in svoboščinami. Zakon o Računskem sodišču določa, da Računsko sodišče odloča v postopku nadzora in revidiranja na prvi in drugi stopnji (23. člen).

Računsko sodišče izdaja naslednje akte:

Po določbi poslovnika Računskega sodišča se v postopku nadzora smiselno uporablja ZUP. To je edina navezna okoliščina, ki bi posredno kazala, da gre za upravni akt. Vendar poročilo nima drugih potrebnih karakteristik oblastnega akta. Nima narave odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Sodnica Računskega sodišča E. K. H. v svoji razpravi Pravna sredstva zoper akte, ki jih izdaja Računsko sodišče (Pravnik, št. 4-5/97) pravi, "da ima dokončno poročilo značaj ugotovitvenega akta o tem, kako nadzorovane pravne osebe in civilne osebe poslujejo in ravnajo s sredstvi javnih financ. Poročilo vsebuje ugotovitve dejanskega stanja in navedbe napačne uporabe predpisov, če jih je nadzorovana oseba kršila. Ugotovljene nepravilnosti so izpostavljene v obrazložitvi mnenja. Samo mnenje pa ne vsebuje izreka kot odločba v upravnem postopku ali sodba v sodnem postopku. Mnenje v obrazložitvenem delu vsebuje le ugotovitve določenega stanja in ravnanja nadzorovane osebe, zato tudi ni izvršljivo."

Za vsa tri poročila v zakonu ni nobene določbe o tem, da bi jih "revidirana oseba" (izraz za stranko v postopku iz Zakona Računskem sodišču, ki pomeni uporabnika sredstev javnih financ, torej praviloma državni organ, ki nima statusa pravne osebe) bila zavezana izvršiti tako, da bi z njimi uskladila npr. po mnenju Računskega sodišča nezakonita izplačila, in tudi ni določb, ki bi predpisale izvršbo.

Posebno naravo kaže nalog za odpravo dejanj, ki ga izda Računsko sodišče, če so dejanja in ravnanja revidirane osebe v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi. Zoper nalog lahko revidirana oseba vloži ugovor, nalog pa mora revidirana oseba izvršiti v roku 15 dni. Če naloga ne izvrši, v zakonu ni predpisana in obvezna izvršitev, tako da je edina sankcija možen predlog Računskega sodišča revidirani osebi, da mora razrešiti dolžnosti odgovorne osebe in računovodjo, če je Računsko sodišče ugotovilo hujše nepravilnosti, škodo ali zlorabe. Vendar je tudi realizacija tega predloga odvisna od organa, ki odgovorno osebo postavlja ali jo razrešuje.

Poročilo ali nalog še ne vzpostavlja zakonitega stanja, kot ga terja Računsko sodišče. Za to je potrebno določeno ravnanje revidirane osebe (npr. poračun preveč izplačanih dohodkov). V primeru, da revidirana oseba izvrši poročilo ali nalog in s tem svojim delavcem ali upravičencem do proračunskih sredstev poseže v njihove ustavne pravice - npr. v pravico do plačila za opravljeno delo - ustavna pritožnica ne more izpodbijati naloga Računskega sodišča, pač pa lahko uporabi zakonita oziroma ustavna sredstva zoper ravnanje revidirane osebe, ki je z izvršitvijo poročila ali naloga Računskega sodišča povzročila po njenem mnenju nezakonito ali protiustavno ravnanje ali stanje. Vložiti mora torej ali tožbo (civilno ali upravno ali delovnopravno), ni pa izključena tudi možnost uporabe drugega odstavka 157. člena Ustave, če ne bi bilo nobenega drugega pravnega sredstva, vendar se lahko obe sredstvi, tako tožba kot upravni spor, uporabita zoper revidirano osebo, ne pa zoper Računsko sodišče, ki glede na naravo svojega akta še ni moglo vzpostaviti nezakonitega ali protiustavnega stanja.

Glede na navedeno se zoper izpodbijano poročilo Računskega sodišča ne more vložiti ustavna pritožba, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. V tem konkretnem primeru tudi ni bilo potrebno ugotavljati, ali so podane procesne predpostavke, pač pa je potrebno ugotoviti, da akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi, kakor tudi ne z ustavno pritožbo. Je pa možno izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki s tem, ko izvrši dokončno poročilo ali nalog Računskega sodišča, lahko krši pravice posameznikov ali pravnih oseb, če bi se pokazalo, da je izvršitev akta Računskega sodišča nezakonito posegla v ustavne pravice.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 6. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek