Jedro

Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi.

Pritožba glede 2. točke izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: ugotovilo, da se zaradi smrti tožnikov A. L., J. G. in F. I. Ž. postopek na strani tožeče stranke namesto z omenjenimi osebami nadaljuje z njihovimi dediči, in sicer z M. F., dedinjo po pokojnem J. G., A. K., dedinjo po pokojnem J. K., T. L., dedičem po pokojni A. L. in F. Ž. ter M. Ž., dedičema po pok. F. I. Ž. (1. točka izreka), ugotovilo, da se postopek na strani tožeče stranke v razmerju do dne 16. 06. 2010 preminulega tožnika S. N. nadaljuje z dediči omenjenega tožnika (2. točka izreka).

Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške. Navajala je, da se v spisu ne nahajajo pravnomočni sklepi o dedovanju, iz katerih bi izhajalo, kdo so dediči pokojnih tožnikov in ali je terjatev, ki je predmet tega postopka, sploh bila predmet dedovanja. V spisu so le obvestila zapuščinskih sodišč, ki jih je tudi sicer nepravilno pridobilo kar prvostopno sodišče samo namesto tožeče stranke. Poleg tega pooblaščenec tožnikov ni predložil pooblastila dedičev za zastopanje v tem postopku.

Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je utemeljena, pritožba zoper 2. točko izreka tega sklepa pa ni dovoljena.

Po določilu 1. točke 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se postopek prekine, če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca. To pomeni, da če ta stranka ima pooblaščenca, do prekinitve postopka ne pride (argumentum a cuntrario). 100. člen ZPP določa, da če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja (kot jo je v konkretnem primeru imel odvetnik pokojnih tožnikov), pa stranka umre, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič prekliče pooblastilo. (Iz tega sledi, da odvetniku ni treba predložiti novega pooblastila dediča, kot zmotno meni pritožnica.) To je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke po 100. členu ZPP ne preneha. Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene. Pravda se namreč lahko nadaljuje tudi v imenu še neznanih dedičev.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da v spisovni dokumentaciji ni pravnomočnih sklepov o dedovanju, razen v primeru pok. A. L., niti ni razvidno, ali je terjatev, ki je predmet tega postopka, sploh bila predmet dedovanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje s poimensko določenimi dediči umrlih tožnikov preuranjena. Kot je že obrazloženo, pa to ne predstavlja ovire, da sodišče prve stopnje postopka ne bi nadaljevalo s še neznanimi dediči. Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 517/2007 v primeru, ko je bila zadeva celo v pritožbenem postopku pravde končane pred zaključkom zapuščinskega postopka in zato ni bilo znano, kdo je dedič in ali bo sploh vstopil v pravdo, zavzelo stališče, da je glede na tako situacijo v uvodu sodbe zadostno tožečo stranko pravilno označiti zgolj kot dediče po pokojni (prvotni) stranki.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ugoditi in sklep v tem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Če bo do ustreznega pravnomočnega zaključka zapuščinskih postopkov (v katerem bo predmet zapuščine tudi vtoževana terjatev) prišlo pred izdajo sodbe, bo zato sodišče prve stopnje moralo v uvodu svoje sodbe navesti poimensko določene dediče, v nasprotnem primeru pa lahko sodba glasi na poimensko še nedoločene dediče. Prehod terjatve bo tožeča stranka lahko dokazala v izvršilnem postopku po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Pritožnica izpodbija tudi 2. točko sklepa sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka s (poimensko nedoločenimi) dediči tožnika - pok. S. N., čeprav brez posebne utemeljitve. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre pravzaprav za sklep procesnega vodstva, v katerem prvostopno sodišče povzema določilo 1. odstavka 208. člena ZPP. Glede na določilo 2. odstavka 270. člena ZPP zoper ta sklep ni posebne pritožbe, kar je razvidno tudi iz pravilnega pravnega pouka izpodbijanega sklepa. Zato je sodišče druge stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP pritožbo v tem delu zavrglo kot nedovoljeno.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (4. odstavek 165. člena ZPP).