Jedro

Glede na izvedensko mnenje, da gre pri oškodovancu zgolj za sum na udarnino glave, ni jasno, ali je pri oškodovancu dejansko nastala poškodba, kakor tudi ne nadaljnji zaključek izvedenca, da je bilo pri oškodovancu zaradi ugotovljene poškodbe zdravje začasno okvarjeno, in posledično tudi ni jasen zaključek sodišča prve stopnje, da je z gotovostjo ugotovljeno, da je oškodovanec v obravnavanem dogodku dobil v izreku opisano telesno poškodbo.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega A. A. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po 57. in 58. členu KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 122. člena KZ-1 določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Odločilo je še, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer izvedenino v višini 651,00 EUR in sodno takso po tar. št. 7111 v zvezi s tar. št. 71113 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v višini 96,00 EUR, ter povrniti potrebne izdatke oškodovanca in potrebne izdatke in nagrado njegovega pooblaščenca, o višini katerih bo v primeru priglasitve odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Uvodoma zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona zagovornik v nadaljevanju pritožbe ne obrazloži, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti. Vendar pa je višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe. Kršitev je podana, saj so razlogi o obstoju lahke telesne poškodbe pri oškodovancu popolnoma nejasni, obstoj lahke telesne poškodbe pa je v obravnavani zadevi odločilno dejstvo.

4.V točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje najprej navaja, da je dejstvo, da je bil oškodovanec telesno poškodovan, potrjeno z izvidom kirurške urgentne ambulante SB Murska Sobota z dne 20. 12. 2023, iz katere izhaja, da je bila oškodovancu postavljena odpustna diagnoza contusio capitis (udarnina glave). Nato pa v isti točki obrazložitve nadaljuje, da je izvedenec medicinske stroke C. C. podal mnenje, da je pri oškodovancu podan sum na udarnino glave z odrgnino na levi strani senc, saj je oškodovanec trdil, da je dobil več udarcev po obeh straneh obraza, na zunaj vidnih znakov poškodb pa ni bilo. Glede na takšno izvedensko mnenje, da gre pri oškodovancu zgolj za sum na udarnino glave, ni jasno, ali je pri oškodovancu dejansko nastala poškodba, kakor tudi ne nadaljnji zaključek izvedenca, da je bilo pri oškodovancu zaradi ugotovljene poškodbe zdravje začasno okvarjeno, in posledično tudi ni jasen zaključek sodišča prve stopnje v točki 10 obrazložitve sodbe, da je z gotovostjo ugotovljeno, da je oškodovanec v obravnavanem dogodku dobil v izreku opisano telesno poškodbo - udarnino glave z odrgnino na levi strani senc. Razlogi o obstoju lahke telesne poškodbe pri oškodovancu, ko se istočasno govori o sumu na nastanek poškodbe in gotovosti nastanka poškodbe, so torej popolnoma nejasni.

5.Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje, zato je višje sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa. Sodišče prve stopnje bo ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da ne bo več nejasnosti glede obstoja lahke telesne poškodbe pri oškodovancu. V prvi vrsti bo glede nastanka poškodbe pri oškodovancu zaslišalo postavljenega sodnega izvedenca, če se na tak način nejasnost ne bo dala odpraviti, pa bo za razjasnitev tega dejstva postavilo drugega izvedenca. Posebno pozornost bo sodišče prve stopnje moralo nameniti ugotavljanju, ali morebitna poškodba oškodovanca dosega standard lahke telesne poškodbe, ter pri tem izhajati iz ustaljenega stališča, da je kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe poškodbeno kaznivo dejanje, za katerega ne zadostuje zgolj nedovoljen poseg v telesno celovitost, temveč morajo nastati konkretne posledice na oškodovančevem telesu, organu, zunanjosti ali pri njegovi zmožnosti za delo, te posledice pa ne smejo biti neznatne ali zanemarljive, torej takšne, da ne dosegajo praga lahke telesne poškodbe, temveč ostajajo na ravni t. i. sledi poškodb. Sodišče prve stopnje bo moralo nato skrbno oceniti vse izvedene dokaze ter sprejeti dokazne zaključke o tem, ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano ali so morebiti izpolnjeni zakonski znaki drugega kaznivega dejanja. Prav tako bo skrbno pretehtalo in kritično presodilo še ostale pritožbene navedbe zagovornika, s katerimi se višje sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev ni moglo ukvarjati ter po tako opravljeni presoji o zadevi ponovno odločilo.

-------------------------------

1Prim. M. Šošić v Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), 1. knjiga, Ljubljana 2018, str. 414, in sodba Vrhovnega sodišča I Ips 10524/2020 z dne 24. 8. 2022.