Jedro

Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 2.3.2000 je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke ter svoj sklep z dne 10.12.1999, s katerim je ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, razveljavilo. S sklepom z dne 10.12.1999 pa je prvo sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za zaznambo spora v zemljiški knjigi, pri vl. št. 491 k.o..

Sklep z dne 2.3.2000 izpodbija tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP ter sodišču druge stopnje predlaga, da spremeni izpodbijani sklep ter ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo kot neutemeljen zavrne. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče nekritično nasedlo ugovornim navedbam, da ni primarni tožbeni zahtevek vsaj verjetno izkazan iz razloga, ker tožnik v tožbi niti ne zahteva, da sodišče sklenjeno pogodbo razveže. Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek opredelila kot tožbo zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Dejansko je tak tožbeni zahtevek "skrit" v primarnem tožbenem zahtevku - gre namreč za predhodno vprašanje, ki ga je treba razčistiti pred odločitvijo o primarnem tožbenem zahtevku. Preživljanka Š.L.M. ni več živa, zato tožeča stranka ni eksplicitno postavila zahtevka, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže. Preživljanka pa je smatrala, da je pogodba razvezana in da je zato prenehala veljati.

Toženka v pritožbi proti sklepu, s katerim je prvo sodišče dovolilo zaznambo spora v zemljiški knjigi, navaja, da je izpodbijani sklep izdan brez vsake pravne in dejanske podlage. Tožbeni zahtevek ni niti verjetno utemeljen, tožeča stranka ni izkazala nastanka nobene škode, zato toženka sodišču druge stopnje predlaga, da spremeni izpodbijani sklep in zavrne predlog za zaznambo spora.

Toženka v odgovoru na tožnikovo pritožbo prereka njegove pritožbene navedbe ter sodišču druge stopnje predlaga, da njegovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi prvostopni sklep.

Pritožbi nista utemeljeni.

Iz vsebine tožnikovih pritožbenih navedb izhaja, da predvsem izpodbija prvostopni sklep v delu, s katerim je prvo sodišče razveljavilo svoj sklep o izdaji začasne odredbe glede primarnega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na nedenarno terjatev. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo vse zakonite pogoje iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki morajo biti podani za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Prvo sodišče ugotavlja, da tožnik teh pogojev ni izkazal, oziroma, da v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom ni izkazal verjetnost obstoja terjatve. Sodišče druge stopnje se strinja s takimi prvostopnimi ugotovitvami, v zvezi s pritožbenimi izvajanji, v katerih tožnik pojasnjuje, da je tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju "skrit" v primarnem tožbenem zahtevku, ki ga je treba razčistiti kot predhodno vprašanje, je treba opozoriti, da se primarni tožbeni zahtevek kot ugotovitveni zahtevek nanaša na dejansko vprašanje, ne pa na ugotovitev pravice ali pravnega razmerja. Tudi odločitev o predhodnem vprašanju ima značaj dejanske ugotovitve in taka ugotovitev ne postane pravnomočna. Dejstvo je, da se tožbeni zahtevek vsebinsko ne nanaša na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri tem pa ni pomembno, da sama tožba ima takšen naslov. Prvo sodišče je tako pravilno presodilo, da tožnik ni izkazal za verjetno, da obstoji terjatev zoper toženko v smislu 1. odst. 272. člena ZIZ (primarni tožbeni zahtevek). Prav tako je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da nista izkazana zakonita pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje podrednega tožbenega zahtevka po 2. odst. 270. člena ZIZ, ki se nanaša na denarno terjatev. Sicer pa pritožba prvostopno odločitev, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek, niti ne izpodbija. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno tožnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tudi toženka neutemeljeno izpodbija prvostopni sklep, s katerim je prvo sodišče na tožnikov predlog dovolilo zaznambo spora v zemljiški knjigi pri vl. št. 491 k.o. Moste. Po 44. členu Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95) se zaznamba spora dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožba se v 2. točki tožbenega zahtevka nanaša na vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da gre za tako vrsto sodnega postopka, kot je naveden v citiranem zakonitem določilu. Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka pa ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga. Iz teh razlogov je bilo treba zavrniti tudi toženkino pritožbo in potrditi prvostopni sklep (2. točka 365. člena ZPP).