Jedro

Najpomembnejše načelo zemljiškoknjižnega prava je načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ugovor zoper pravnomočni sklep o vpisu ni dopusten ne glede na to, da sklep o vpisu pritožnikom ni bil vročen in da slednji izkazujejo pravni interes za udeležbo v pravnomočno zaključenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrgla ugovor udeležencev U.P., N.B., M.V. in S.M. proti sklepu Dn 1 z dne 27.2.2004. Ugotovilo je, da je ta sklep že postal pravnomočen, kakršnakoli redna pravna sredstva proti pravnomočni odločitvi pa niso dovoljena, enako kot tudi ni mogoča razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

Proti odločitvi se pritožujejo prej navedeni vložniki ugovora po pooblaščenki. Menijo, da je sklep prvostopenjskega sodišča nepravilen in nezakonit. So namreč etažni lastniki posameznih delov stanovanjske stavbe z identifikacijsko številko 1 k.o. S, ležeči na parceli št. 1178/1. K stavbi pa spada tudi nepremičnina s parcelno št. 1178/2, kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega stanja na dan 1.3.2004. Vendar pa ta parcela ni več vpisana kot last vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, saj je bila nezakonito odpisana in pripisana v nov vložek pod Dn št. 2 dne 23.11.2005. Sklep o tem je Višje sodišče v Ljubljani dne 18.1.2012 z odločbo opr. št. I Cp 2353/2011 razveljavilo. Zemljiškoknjižno stanje na dan 30.3.2000 izkazuje, da so bili v osnovnem vložku št. 402 k.o. S. vpisani skupni deli vseh etažnih lastnikov, pri čemer so bile vpisane parcele št. 1178/1, 1178/2 in 1179. Pritožniki so bili ob vpisovanju svoje etažne lastnine utemeljeno prepričani, da skupne dele stavbe predstavljata tudi parceli št. 1178/1 in 1178/2, glede na to, da sta bili vpisani v osnovni vložek 402. Težava je nastala s tem, ko plomba Dn št. 1 z dne 27.2.2004 ni bila zavedena v elektronski zemljiški knjigi. To izhaja tudi iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2352/2011, kjer je ugotovljeno, da zapis v izpiskih elektronsko vodene zemljiške knjige za leta 2004, 2005 in 2010, da so podatki usklajeni z ročno vodeno zemljiško knjigo, očitno ne drži. Iz odločbe VSL tudi izhaja, da bo zemljiškoknjižno sodišče moralo pritožnikom vročiti sklep Dn št. 1 in izvesti postopek za odpravo pomot pri vpisih in pri nadaljnjem odločanju upoštevati določbe ZZK-1C. Okrajno sodišče v Ljubljani je zatem pritožnikom vročilo izpodbijani sklep in sicer šele 25.4.2012, zato menijo, da je bil njihov ugovor pravočasen. Vložen je bil v osmih dneh od vročitve sklepa o vpisu. Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na prakso vročanja v letu 2004 je neutemeljeno. Sicer pa lahko pritožniki kot udeleženci vložijo pravno sredstvo, četudi niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, saj za vložitev pravnega sredstva obstaja njihov pravni interes. Po določilih ZNP pa sodišče upošteva pravno sredstvo tudi takrat, ko je vloženo po poteku roka. V nadaljevanju pritožbe še pojasnjujejo, zakaj pravna podlaga za izbris družbene lastnine in imetnika pravice uporabe Občine in za vpis lastninske pravice v korist Mestne občine, (kar je bilo predmet sklepa z dne 27.2.2004), ne obstoji. Pri parcelah št. 1178/1 in 1178/2 namreč ni bila vknjižena družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe Občina.

Pritožba ni utemeljena.

Zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige za vložek št. 402 k.o. S. kaže, da je zadeva pod plombo Dn št. 1, ki je bila vpisana dne 23.2.2004, istega leta rešena. Nanašala se je na predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v korist predlagateljice Mestne občine. Zadeva je zaključena na podlagi ugotovitve zemljiškoknjižnega sodišča, da je sklep o vpisu postal pravnomočen. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno ugovor, vložen leta 2012, zavrglo in to ne glede na to, da pritožnikom sklep ni bil vročen in ne glede na to, da zatrjujejo izkazujejo pravni interes za udeležbo v tem postopku. V zemljiškoknjižnem postopku namreč ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti, prav tako niso dopustni niti obnova postopka, niti revizija ali vrnitev v prejšnje stanje. Najpomembnejše temeljno načelo zemljiškoknjižnega prava je namreč načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zato ima opravljeni vpis prednost celo pred originarnimi načini pridobitve lastninske pravice (1). Z izbrisom plombe namreč odpadejo procesne ovire za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih.

Podatki obravnavanega spisa Dn št. 1 in temu priloženega spisa Dn št. 2 ter (elektronski) zgodovinski izpisek za vložek št. 402 (ki je šele od 28.2.2004 usklajen z ročno vodeno zemljiško knjigo) pa potrjujejo pritožbeno navedbo, da je bila parcela št. 1178/2 včasih vpisana v ta vložek, in da je bilo v B listu (podatki o lastniku) vpisano, da gre za lastništvo v korist vsakokratnega lastnika podvložkov št. 4. Če se ob tem upošteva še, da se je predlog v zadevi Dn 1 nanašal le na parceli št. 1178/1 in 1179, vpis pa je bil opravljen v korist Mestne občine tudi pri parceli št. 1178/2 (ki je bila odpisana iz tega vložka pod Dn št. 2 in prenesena v nov vložek), se izkaže, da je pravilnost prenosov res vprašljiva. Ali je razlog neusklajenost podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige (ki sicer res izkazujejo lastninsko stanje pri vl. št. 402 v korist Občine, vendar hkrati na dan 30.3.2000 na podlagi denacionalizacijske odločbe potrjujejo pri posameznih stanovanjih tudi lastninsko pravico „na ustreznem deležu funkcionalnega zemljišča“) s podatki iz elektronske zemljiške knjige (ki so bili zgoraj povzeti), ali kaj drugega, za rešitev obravnavane pritožbe ni pomembno. Če je prišlo do neskladja pri izvajanju Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Ur. l. RS, št. 42-2419/2001), je za odpravo napak treba uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomoten vpis, torej 200. člen ZZK-1 (tretji odstavek 91. člena ZZK-1C). Če pa vpisa na ta način ni mogoče popraviti, ostane pritožnikom izpodbojna tožba v smislu 243. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: O tem je obsežnejša obrazložitev v odločbah VSK CDn 29/2013, 519/2012 in Cp 243/2013, na katere se v obrazložitvi svojega sklepa sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče.