Jedro

Kadar oseba namesto senika, za katerega si je pridobila upravno dovoljenje, zgradi povsem drug objekt, za katerega pa ni imela nikakršnega upravnega dovoljenja, gre za nelegalno zgrajen objekt.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 1. 2005, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo (revidentovo) pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo z dne 14. 9. 2004. Gradbeni inšpektor je s citirano odločbo med drugim odločil, da mora investitor – revident odstraniti v zemljo vkopano masivno klet in na njej zgrajen lesen bivalni objekt – brunarico tam navedenih tlorisnih dimenzij na tam navedenem zemljišču ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka) ter odredil prepovedi iz 76. c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN (2. točka izreka odločbe).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da so bile v obravnavanem primeru pravilno uporabljene določbe 73. in 76. c člena ZUN, saj revident ni zgradil objekta – senika, za katerega je imel lokacijsko dovoljenje, temveč je po namembnosti zgradil drug objekt, za katerega pa ni imel upravnega dovoljenja. Po presoji prvostopnega sodišča na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva niti Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (Ur. l. RS, št. 119/2002, v nadaljevanju Uredba) niti morebitna kasnejša pridobitev upravnega dovoljenja, prav tako pa tudi ne odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, ki se nanaša na prvi odstavek 200. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, saj objekta, ki je predmet tega upravnega spora, ni mogoče šteti za enostavni objekt. Sodišče je pojasnilo tudi razloge, zakaj ni opravilo glavne obravnave.

3. Revident v reviziji (prej pritožbi) vztraja, da gre pri zgrajenem objektu za pomožni kmetijski objekt, ki ima tudi bivalni del, ta pa je izdelan estetsko. Sodišče ni obrazložilo, v čem naj bi bil zgrajeni objekt slogovno neustrezen. Skladno z lokacijsko informacijo je bila dovoljena gradnja stanu, kot nadomestna gradnja na istih temeljih ali z zamikom. Ker ta nepremičnina ni uvrščena v seznam nepremičnin, glede katerih posega v prostor po Uredbi ni mogoče legalizirati, je inšpekcijski ukrep glede odstranitve objekta nezakonit. S svojim zaslišanjem bi lahko pojasnil okoliščine iz tožbe in tudi očiten nesporazum ob zaslišanju pri inšpektorju. Ponovno še poudarja, da poteka postopek za spremembo namembnosti zemljišča, po končanem postopku pa bo poseg v prostor lahko popolnoma legaliziral, zato bi bila odstranitev objekta nesmiselna.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je revident zgradil objekt v skladu z izdanim lokacijskim dovoljenjem. Lokacijsko dovoljenje mu je dovoljevalo odstranitev dotrajanega in gradnjo novega senika tam navedenih dimenzij in ob tam navedenih pogojih. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je sodišče vezano (drugačna namembnost objekta - počitniški oziroma bivalni objekt, več kot dvakrat večji od predvidenega objekta, podkleten in zgrajen iz drugačnih materialov, kot so bili predvideni v lokacijskem dovoljenju), je revident namesto senika, za katerega si je pridobil upravno dovoljenje, zgradil povsem drug objekt, za katerega pa ni imel nikakršnega upravnega dovoljenja.

9. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno pritrdilo odločitvi prvostopnega upravnega organa, ki je na podlagi takšnih ugotovitev izrekel ukrep na podlagi prvega odstavka 73. člena ZUN. Ta je določal, da odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške; če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Prav tako so pravilno sestavni del izpodbijane odločbe prepovedi iz 76. c člena ZUN.

10. V času (ponovnega) odločanja prvostopnega upravnega organa je sicer že veljal ZGO-1, ki pa v prvem odstavku 200. člena določa, da se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. To določbo je Ustavno sodišče RS s prej citirano odločbo razveljavilo, vendar le, kolikor se nanaša na gradnjo enostavnih objektov. V obravnavanem primeru pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, zgrajeni objekt ni enostaven objekt iz tedaj veljavnega tretjega odstavka 3. člena ZGO-1, za katerega pred pričetkom del ne bi bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Ker se je inšpekcijski postopek v tej zadevi začel s (prvim) inšpekcijskim pregledom dne 7. 3. 2000, je bil v obravnavani zadevi pravilno uporabljen pred uveljavitvijo ZGO-1 veljaven ZUN.

11. Izpolnjevanje pogojev za gradnjo se presoja v času gradnje oziroma ob inšpekcijskem postopku in odločanju prvostopnega upravnega organa, zato morebitna kasnejša sprememba namembnosti zemljišča iz kmetijskega zemljišča v gradbeno parcelo, ali kasneje pridobljeno upravno dovoljenje - lokacijska informacija (iz katere pa tudi sicer izhaja, da je za gradnjo pomožnega kmetijsko-gozdarskega stanu potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, saj ne gre za enostaven objekt), na drugačno odločitev v tej zadevi ne moreta vplivati.

12. Zavrniti je treba tudi revizijsko navedbo o nezakonitosti inšpekcijskega ukrepa zaradi (ne)uvrstitve revidentove nepremičnine v seznam po Uredbi. Parcela, na kateri stoji obravnavani objekt, res ni navedena med tistimi, na katerih izvedenih posegov v prostor ni mogoče legalizirati, vendar pa tudi ni navedena med parcelami, na katerih je legalizacija posegov v prostor možna s pogoji sanacije ali brez njih. Gradnja individualnih počitniških hiš v Triglavskem narodnem parku namreč ni dovoljena (18. točka 12. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku, Ur. l. SRS, št. 17/81, 18/81 – popr., 42/86, Ur. l. RS, št. 8/90 – ZSDZ, 35/01 in 110/02).

13. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker ni opravilo glavne obravnave. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih uporablja ZUS-1. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1 in je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. V 59. členu ZUS-1 pa je določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, pa tudi v primeru, če je dejansko stanje med njima sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Do enakega zaključka pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Tožnik je sicer predlagal, da se ga zasliši, vendar pa ni z ničemer obrazložil, katera dejstva, pomembna za odločitev, želi s tem dokazom dokazovati, torej presoja, ali bi njegovo zaslišanje lahko vplivalo na drugačno odločitev, niti ni bila mogoča. Navajanje revizije, kaj bi izpovedal na glavni obravnavi, pa na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.