Jedro

O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks se odloča v sodnem postopku, na katerega se prošnja za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks nanaša.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu oprostitve plačila sodnih taks in kot oprostitev plačila vseh drugih stroškov postopka v upravnem sporu, ki se je pred Upravnim sodiščem RS vodil pod opr. št. I U 151/2017. V obrazložitvi je organ navedel, da je prejel vlogo tožnika za dodelitev navedene BPP v zvezi z vloženo tožbo pod I U 151/2017. Glede na 26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), sodno prakso, kot tudi na podlagi pojasnila zakonodajalca k spremembi ZBPP, oprostitve plačila sodne takse ni moč uveljavljati v okviru uveljavljanja pravice do BPP. Pogoje in postopek oprostitve plačila sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in po tem zakonu je za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse pristojno Upravno sodišče RS v okviru zadeve I U 151/2017. V zvezi s prošnjo za oprostitev plačila vseh drugih stroškov pa je organ ugotovil, da je prošnja preuranjena. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu stroški postopka v I U 151/2017 že nastali, nastanek stroškov pa tudi ne izhaja iz samega spisa. Če se bo med postopkom izkazalo drugače, bo tožnik lahko vložil novo prošnjo. Organ je zato tožnikovo prošnjo zavrnil. 2. Tožnik je v tožbi navedel, da odločitev v celoti izpodbija na podlagi 86. v zvezi z 92. in 93. členom Obligacijskega zakonika. Organ ni upošteval, da je v času vložitve tožnikove prošnje že veljala dopolnitev ZST-1C, ki ne zahteva za vsako pravno dejanje posebne prošnje. To si je organ izmislil, še vedno pa ni odločeno o njegovem socialnem stanju. Tožnik tudi meni, da je stališče organa, da bo organ odločil o stroških postopka, če se bo tekom postopka izkazalo, da je to potrebno, zmotno. O oprostitvi plačila sodnih stroškov odloča organ za BPP v okviru ZST-1, ko prejme vlogo za postopek pred sodiščem. To izhaja iz odločbe sodišča, I U 151/2017 z dne 24. 3. 2017, ki je tožniku priznalo desetmesečno plačilo sodne takse v zadevi I U 151/2017. Organ tudi ni odločil o vseh navedbah prosilca, čeprav se brez podlage sklicuje na več izdanih odločb o vlogah A.A., B.B. - oba sodnika sta v kazenskem postopku zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, ker prikrivata zlorabe C.C., nekdaj predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, sedaj zaposlene na Ministrstvu za pravosodje, ki je delovala v korist D.D., brata, zaposlenega v odvetniški pisarni A.. Zlasti pa sodnik ni upošteval odločbe informacijskega pooblaščenca z dne 6. 9. 2016, v kateri je ta nezakonito zavrnil zahtevo prosilca za podatke, iz katerih je razviden sum koruptivnega dejanja sodišča in namestnice pooblaščenke E.E.. Tožnik je predlagal, da sodišče razveljavi in odpravi izpodbijano odločbo, ugodi tožnikovemu zahtevku in mu prizna vse stroške postopka, na podlagi 145. člena Zakona o kazenskem postopku pa naj sodišče sproži kazenske postopke tako, da se iz obravnave izloči predsednica sodišča, proti: F.F., G.G., C.C., H.H., I.I., J.J., K.K., L.L., M.M., N.N., O.O., P.P., R.R., S.S., T.T. in U.U. iz tam navedenih razlogov. Opredelil je tudi stroške postopka. Po zahtevani dopolnitvi tožbe je tožnik navedel, da vlaga tožbo zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Upravno sodišče RS.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP v obliki in obsegu oprostitve plačila sodnih taks in kot oprostitev plačila vseh drugih stroškov postopka, vse v upravnem sporu I U 151/2017. Organ je tožnikovo prošnjo zavrnil, ker oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče uveljavljati v okviru uveljavljanja pravice do BPP in ker ne iz tožnikove prošnje in ne iz podatkov spisa I U 151/2017 ne izhaja, da bi tožniku (že) nastali kakšni drugi stroški postopka.

6. Tožnik ugovarja, da bi moral organ za BPP odločiti o njegovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.

7. Kot je bilo pojasnjeno tožniku že z izpodbijano odločbo, se o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloča v sodnem postopku, na katerega se prošnja za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks nanaša. Tako izrecno določa ZST-1, ki ureja postopanje sodišč in strank v zvezi s plačilom predpisane sodne takse oziroma v zvezi z oprostitvijo, odlogom ali obročnim plačilom sodne takse. Po 12. členu ZST-1 o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. In tako je bilo tudi odločeno v upravnem sporu I U 151/2017, v katerem Upravno sodišče RS obravnava tožbo tožnika, ki jo je ta vložil zoper sklep Ministrstva za finance, št. DT 498-2-238/2016 z dne 30. 11. 2016, in v katerem je sodišče o (tej) tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks tudi že odločilo s sklepom, I U 151/2017 z dne 24. 3. 2017, tako, da je tožniku dovolilo obročno plačilo sodne takse. Glede na povedano bi torej organ za BPP moral (ob pravilnem upoštevanju citiranih določb ZST-1) v tem delu tožnikovo prošnjo v okviru predhodnega preizkusa zahteve po 129. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) celo zavreči (1. oziroma 4. točka prvega odstavka tega člena), vendar ker je izpodbijana odločitev negativna, kar je pravilen način odločitve, sodišče vanjo ni poseglo in jo je vzdržalo v veljavi.

8. Tožnik tudi ugovarja, da bi moral organ za BPP odločiti o njegovi prošnji za oprostitev plačila stroškov postopka I U 151/2017, saj naj bi tako določal ZST-1 in kar naj bi izhajalo iz odločbe (točno: sklepa) Upravnega sodišča, I U 151/2017 z dne 24. 3. 2017. 9. Po 26. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli med drugim tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (deveta alineja prvega odstavka tega člena). V petem odstavku istega člena ZBPP pa je še v zvezi z določitvijo brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu oprostitve plačila stroškov postopka določeno, da se lahko dodeli (kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka), predvsem kot oprostitev plačila: 1. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov, 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi), 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem, 4. drugih stroškov postopka.

10. Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pravilno, po tem, ko je ugotovil, da tožnik izrecno oziroma konkretno ne uveljavlja, za katere stroške postopka vlaga prošnjo za oprostitev, in po opravi vpogleda v spis I U 151/2017, iz katerega (še) ne izhaja, da je nastala potreba po kritju katerihkoli stroškov postopka glede na zgoraj citirani peti odstavek 26. člena ZBPP, zaključil, da za ugoditev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v tem delu, tj. glede oprostitve plačila stroškov postopka, ni podlage in jo je utemeljeno zavrnil. 11. Tožnik sicer navaja, da ZST-1C ne zahteva za vsako dejanje posebne prošnje za oprostitev in da bi moral organ za BPP o tem odločiti, ker je prejel njegovo vlogo, vendar nima prav. Uvodoma in kot že navedeno, se BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov postopka, kar pomeni, da se pogoji za njeno dodelitev presojajo po ZBPP in ne po ZST-1. V slednjem (tj. ZST-1) je namreč - kot tudi že pojasnjeno - predpisano postopanje sodišč in strank glede plačila oziroma oprostitve, odloga in obročnega plačila sodnih taks. V ZBPP pa je - poleg že citirane določbe 26. člena - v 11. členu še določeno, da lahko oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (prvi odstavek) in da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek).

12. Tožnik tudi v tožbi (in kot tudi ne med upravnim postopkom) ne zatrjuje, da so mu nastali oziroma da mu bodo nastali stroški postopka, kot jih opredeljuje 26. člen ZBPP, in tudi ne ugovarja, da so oziroma da bodo v postopku I U 151/2017 nastali kakšni stroški oziroma, da so v tem postopku predvidena dejanja, za izvedbo katerih bi bilo treba plačati. Sodišče zato njegovega ugovora o napačni odločitvi organa v tem delu tudi ne more sprejeti, bo pa glede na citirano določbo 11. člena ZBPP tožnik lahko ponovno vložil prošnjo za BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka, če bodo v postopku I U 151/2017 predvidena dejanja, ki terjajo predhodno plačilo za njihovo izvedbo. O tej prošnji bo moral organ za BPP odločiti, upoštevajoč pri tem določbe ZBPP. Tako tudi smiselno sodna praksa (npr. sodbi Upravnega sodišča RS, II U 494/2016, I U 1369/2015).

13. V zvezi s smiselno zatrjevanimi kršitvami pravil postopka (da organ za BPP ni odločil o vseh navedbah tožnika in da se je skliceval na več odločb, izdanih s strani tam navedenih sodnikov, ipd), pa sodišče sodi, da se je organ za BPP jasno in izčrpno opredelil do vseh navedb tožnika, ki so bile pomembne za odločitev v tej zadevi, zaradi česar obrazložitev odločbe zadosti standardu, predpisanem v 214. členu ZUP, iz razlogov obrazložitve pa nikjer ne izhaja, da se je organ skliceval na zgoraj opredeljene odločbe (za katere tožnik sicer niti natančno ne pojasni, za kakšne odločbe sploh gre in ali so relevantne za ta postopek). Tako tudi ta tožbeni ugovor tožnika sodišče zavrača. 14. Izpodbijana odločitev pa tudi ni sprejeta v nasprotju z 86. členom Obligacijskega zakonika (ta govori o ničnosti pogodbe) v zvezi z 92. in 93. členom istega zakona (ta pa govorita o načinu in roku uveljavljanja ničnosti pogodbe), saj se te določbe nanašajo na obligacijsko pravna (konkretno pogodbena) razmerja, za kar v obravnavanem primeru ne gre.

15. Sodišče pa tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj sproži kazenske postopke po 145. členu Zakona o kazenskem postopku proti v tožbi navedenim osebam, saj za to glede na podatke iz tožbe nima nobene (ne dejanske in ne pravne) podlage.

16. Sodišče je zaradi navedenega tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče v zadevi ni razpisalo glavne obravnave, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev (59. člen ZUS-1).