Jedro

Izvajalec gospodarske javne službe zagotovi prevzemanje sveč pri upravljalcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžan zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Stroški prevoza od posameznih pokopališč do zbirnega centra zato bremenijo izvajalca gospodarske javne službe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem delu: - v točki I izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 111700/2014 z dne 26. 8. 2014 razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek za plačilo 24.505,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2014 dalje do plačila in 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2014 dalje do plačila, zavrne.

- v točki III izreka tako, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki v roku petnajst dni od prejema te sodbe plačati 3.064,65 EUR pravdnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 1.328,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem sporu o tožbenem zahtevku že odločilo s sodbo z dne 18. 1. 2017 in tožbeni zahtevek zavrnilo. Po pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 403/2017 z dne 27. 9. 2018 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V novem postopku je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. Presodilo je, da stroški prevoza odpadnih nagrobnih sveč od posameznih pokopališč do zbirnega centra bremenijo toženo stranko.

2. V obravnavanem sporu je bilo med pravdnima strankama sporno, katera je dolžna nositi stroške za prevoze odpadnih nagrobnih sveč od posameznih pokopališč do Zbirnega centra A. za leto 2013. Obe pravdni stranki sta se sklicevali na določila 11. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur. list RS, št. 78/2008, v nadaljevanju Uredba).1 Tožeča stranka je izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, tožena stranka pa je nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki so jo proizvajalci, pridobitelji in uvozniki, ki so pristopili k izvajanju načrta, pooblastili za usklajevanje in vodenje skupnih opravil skladno z načrtom. Tožeča stranka je toženi stranki za opravljene prevoze odpadnih nagrobnih sveč v letu 2013 izstavila račun št. 14-260020 z dne 13. 5. 2014 v znesku 24.505,31 EUR. Tožena stranka je obveznosti plačila nasprotovala. Zatrjevala je, da stroški prevoza odpadnih nagrobnih sveč predstavljajo del stroškov izvajanja gospodarske javne službe. Zato bi jih morala nositi tožeča stranka sama. Nasprotovala je tudi načinu obračuna obveznosti.

3. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da sodbo v celoti razveljavi, pošlje zadevo prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka v roku petnajst dni.

4. Tožena stranka je v pritožbi vztrajala pri stališču, da prevozni stroški odpadnih nagrobnih sveč od pokopališč do zbiralca niso del stroškov zbiranja te vrste odpadkov, zato jih tožena stranka kot izvajalec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ni dolžna kriti. Prevoz komunalnih odpadkov spada v obseg javnih služb, za katere se zagotavljajo obvezne občinske gospodarske javne službe. Uredba izrecno določa obveznost izvajalcev javnih služb, da odpadne nagrobne sveče prevzamejo in jih uskladiščijo v zbirnem centru pred oddajo zbiralcem. Določbe Uredbe je treba razumeti tako, da so stroški prevoza odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč do zbirnih centrov del obvezne gospodarske javne službe. Pritožnica je podala številne pritožbene razloge v zvezi s prisojeno višino tožbenega zahtevka. Nasprotovala je dokazni oceni izpovedb prič I. P. in J. G., saj naj bi sodišče prve stopnje manjkajoče trditve tožeče stranke nadomestilo s sklicevanjem na izpovedbe navedenih prič in je sodbo oprlo na nesubstancirane navedbe tožeče stranke. Sodišče prve stopnje naj bi kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih.

5. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo obdrži v veljavi.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Med pravdnima strankama je bilo sporno ali je stroške prevoza odpadnih nagrobnih sveč od posameznih pokopališč do zbirnega centra A. v letu 2013 dolžna nositi tožeča stranka kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ali pa tožena stranka kot pooblaščenec proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč, na podlagi skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami (drugi v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Uredbe).

8. Glede navedenega vprašanja so se v sodni praksi v preteklosti oblikovala nasprotujoča si stališča. V več zadevah je bilo zavzeto stališče, da bremenijo tovrstni stroški prevoza nagrobnih sveč pooblaščenca proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč.2 Vrhovno sodišče RS je s sklepom III Dor 9/2019-9 z dne 19. 3. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami strošek transporta nagrobnih sveč strošek nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ali izvajalca javne službe. Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 39/2019 z dne 22. oktobra 2019 zavzelo stališče, da pojem „zbiranje odpadnih nagrobnih sveč“ ne pomeni, kar vseh dejanj, ki pripomorejo k temu, da se sveče zberejo na zbirnem mestu. Pomen izraza „zbiranje odpadnih nagrobnih sveč“ je opredeljen v 10. točki 3. člena Uredbe in pomeni prevzemanje odpadnih sveč neposredno od izvajalcev javne službe ter njihovo predhodno skladiščenje in razvrščanje pred oddajo v predelavo. Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami je torej tisti, ki mora prevzeti sveče od izvajalca javne službe. V Uredbi pa so določene obveznosti obeh strank in sicer je dolžan izvajalec gospodarske javne službe zagotoviti, da se nagrobne sveče prevzamejo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov (prvi odstavek 9. člena Uredbe) ter zagotoviti zmogljivost za predhodno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč v enem ali več zbirnih centov ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih upravlja (četrti odstavek 9. člena Uredbe). Pri tem stroški skladiščenja nagrobnih sveč v zbirnih centrih komunalnih odpadkov za prvih sedem dni skladiščenja bremenijo izvajalca gospodarske javne službe. Po 2. alineji drugega odstavka 19. člena Uredbe namreč zbiralca bremenijo stroški skladiščenja za čas, ki presega sedem dni. Glede na navedeno je logično sosledje, da izvajalec gospodarske javne službe zagotovi prevzemanje sveč pri upravljalcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžan zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Stroški prevoza od posameznih pokopališč do zbirnega centra zato bremenijo izvajalca gospodarske javne službe.

9. Upoštevaje zgoraj navedeno se ob pravilni uporabi materialnega prava izkaže, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, saj stroški prevoza odpadnih nagrobnih sveč od posameznih pokopališč do zbirnega centra A., v skladu z 9. členom in 19. členom Uredbe bremenijo izvajalca gospodarske javne službe, v obravnavanem sporu tožečo stranko.

10. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne (peta alineja 358. člena ZPP).

11. Sprememba izpodbijane odločitve je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka v sporu ni uspela in je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške (154. in 155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške tožene stranke odmerilo po priglašenem stroškovniku in sicer: nagrada za ugovor zoper sklep o izvršbi v znesku 267,00 EUR (tarif. št. 3468 ZOdvT), 2 x nagrada za postopek na prvi stopnji v znesku 578,50 EUR (tarif. št. 3100 ZOdvT, glede na ponovljeni postopek), 2 x nagrada za narok v znesku 534,00 EUR (tarif. št. 3102 ZOdvT, glede na ponovljeni postopek), materialni stroški v znesku 20,00 EUR (tarif. št. 6002 ZOdvT), kar skupaj z 22% DDV znaša 3.064,65 EUR.To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen OZ v zvezi z 299. člen OZ in 313. člen ZPP).

12. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti tudi pritožbene stroške v znesku 875 točk za sestavo pritožbe (tarif. št. 21/1 OT), 2% materialnih stroškov (11. členu OT) ter 675,00 EUR sodne takse za pritožbo. Upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR in 22 % DDV znašajo potrebni pritožbeni stroški tožene stranke 1.328,30 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen OZ v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Prvi odstavek 11. člena Uredbe določa, da morajo proizvajalec, pridobitelj in uvoznik za nagrobne sveče, ki jih dajejo v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč in za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo. 2 Primerjaj odločbe VSL II Cpg 851/2014 z dne 19. 9. 2014, II Cpg 1786/2015 z dne 9. 2. 2016 in I Cpg 403/2017 z dne 27. 9. 2018.