Jedro

Po presoji sodišča obvestilo o rezultatih javnega razpisa ne izpolnjuje materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj ne vsebuje dokončne odločitve o tožnikovi pravici. Iz enakih razlogov kot to velja za sklep o predlogu izbora prijav in sklep o izboru prijav je sodišče v tem delu tožbo tožnika zavrglo.

Tudi v postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, skladno določilom načela zakonitosti iz 6. člena ZUP in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, sestavni del katere je tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.

Izrek

I.Zavrže se tožba v delu, v katerem tožeča stranka zahteva: "Ugotovi se, da sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020-1431 s 15. 9. 2021 in sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020 z dne 21. 9. 2021 ne veljata in ne ustvarjata pravnih učinkov, saj nista bila objavljena niti vročena strankam. Odpravi se sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020-1431 s 15. 9. 2021. Odpravi se sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020 z dne 21. 9. 2021. Odpravi se obvestilo o rezultatih Javnega razpisa št. 6316-16/2020-2476 z dne 21. 9. 2021."

II.Tožbi se ugodi glede obvestila o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 št. 6316-16/2020-2233 z dne 21. 9. 2021 in glede 3. točke sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) št. 6313-16/2020-2568 z dne 16. 12. 2021, tako da se obvestilo odpravi v celoti, sklep z dne 16. 12. 2021 pa v 3. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

III.Tožba se zavrne glede 2. točke sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) št. 6313-16/2020-2568 z dne 16. 12. 2021.

IV.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, ki ga je objavila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) prijavil projektno prijavo št. 34 z naslovom "Ojačanje evropskega volilnega prava" (vodja projekta 21790 - A. A.). Toženka je vodila evalvacijo prijavljenih predlogov projektov po postopku določenem v Javnem razpisu, Pravilniku o postopkih sofinanciranja in ocenjevanja ter spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD) ter po Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise. Na podlagi prednostnega seznama prijav oblikovanega s strani panela in sprejetega na seji Občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje prijav na Javni razpis dne 9. 9. 2021, ter sklepa Znanstvenega sveta agencije o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa, št. 6316-16/2020-1431 z dne 15. 9. 2021, je direktor agencije izdal sklep o izboru prijav za leto 2021 št. 6316-16/2020-1432 z dne 21. 9. 2021. Na podlagi navedenih sklepov projekt tožnika ni bil izbran za sofinanciranje, o tem pa je toženka tožnika obvestila z Obvestilom o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 št. 6316-16/2020-2233 z dne 21. 9. 2021. Tožnik je zoper obvestilo, sklep o predlogu izbora prijav z dne 15. 9. 2021, sklep o izboru prijav za (so)financiranje z dne 21. 9. 2021 ter zoper odločitve o projektih št. 1140 in 1176 vložil ugovor. V ugovornem postopku je toženka ugovor zoper Obvestilo zavrnila kot neutemeljen, ugovor zoper vse ostale sklepe in odločitve o projektih št. 1140 in 1176 pa zavrgla kot nedovoljen.

Navedbe tožnika v upravnem sporu

2.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v okviru katere izpodbija sklep o predlogu izbora prijav z dne 15. 9. 2021, sklep o izboru prijav z dne 21. 9. 2021 ter sklep, s katerim je toženka zavrnila oziroma zavrgla ugovor tožnika z dne 16. 12. 2021. S pripravljalno vlogo z dne 18. 6. 2024 je tožnik po pozivu sodišča tožbeni zahtevek v skladu s po vložitvi tožbe sprejetim stališčem sodne prakse Upravnega sodišča RS še dodano specificiral na način, da je zahteval še odpravo obvestila o rezultatih Javnega razpisa št. 6316-16/2020-2476 z dne 21. 9. 2021 in obvestilo o izboru prijav z dne 21. 9. 2021. Tožnik v tožbenih in nadaljnjih navedbah uveljavlja nezakonitost in nepoštenost postopka. Toženka je za sprejem svoje odločitve izbrala podizvajalce (recenzente), ki so vloge prijaviteljev ocenjevali po treh kriterijih: Znanstvena odličnost raziskovalcev; Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost; ter Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja. Ob koncu postopka je toženka objavila usklajene končne ocene po vseh treh kriterijih. Na področju pravo je bilo za temeljni projekt šest prijav, izbrani sta bili dve (št. 1140 in 1176). Tožnikova prijava je po vseh treh kriterijih prejela najnižjo oceno med vsemi šestimi prijavami. Odločitev toženke pri oceni Znanstvena odličnost raziskovalcev, kjer je tožnik prejel 3,9 točke je nepoštena, strokovno napačna, na prvi pogled zgrešena in nezakonita. Tožnik oziroma njegov vodja A. A. je po vseh obče sprejetih, slovenskih in mednarodnih merilih ter kriterijih za merjenje znanstvene odličnosti, ki jih navaja ARRS na strani SICRIS (16 kriterijev) in kriterijih, ki jih recenzenti pri ARRS in primerljivih telesih navajajo kot uporabne kriterije (10 kriterijev) bolj znanstveno odličen od ostalih vodij, a je bil po tem kriteriju kljub temu ocenjen z nižjo oceno kot izbrani kandidatki B. B. ali C. C. V tožbi tožnik podrobneje pojasnjuje kriterije znanstvene odličnosti, primerja rezultate po kriterijih izbranih kandidatk in dokazuje, da je tožnik bolj znanstveno odličen od izbranih kandidatk. S tem, ko ARRS po kriteriju Znanstvena odličnost ni najvišje ocenil tistega, ki je najbolj odličen med kandidati, je prišlo do kršitve postopka in nepoštenega in s tem nezakonitega izbora. Ureditev, ki omogoča, da lahko ARRS višje oceni kandidate, ki bi po vseh razumnih kriterijih morali biti nižje ocenjeni, je nezakonita. Sklep je tudi neobrazložen, saj ne pojasni, na podlagi katerih kriterijev je toženka po znanstveni odličnosti višje ocenila kandidate; pravilnik, ki omogoča takšno diskrecijo ali neobrazloženo odločbo je protiustaven, saj krši 14. in 22. člen Ustave RS. Toženka tekom razpisa tudi ni imela in ni uporabila objektivnih kriterijev, ki so nujni za zakonit razpis, podan pa je tudi konflikt interesov, ker so med recenzenti, panelisti, strokovnjaki in odločevalci, ki so odločali o izbranih projektih z UL in UM ali o neposredno konkurirajočih projektih družboslovja, osebe iz UL in UM, izbrana pa sta bila po en projekt iz UL in en projekt iz UM. Konflikt interesov je vodil do pristranskega odločanja in nepoštenega postopka, kar predstavlja kršitev pravil postopka in bi bilo potrebno razpis ali ocenjevanje razveljaviti. Nepošteno in nepravilno je tudi točkovanje po kriterijih Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost in Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja, vendar toženka v tem oziru tožniku ni omogočila vpogleda v dokumentacijo, ti podatki pa bi bili nujni za argumentirano grajanje ocenjevanja teh kriterijev v tožbi. Toženka je o razpisu odločila s sklepoma, ki ju ni nikoli objavila ali posredovala strankam, temveč je posredovala zgolj obvestilo, zato naj sodišče ugotovi, da sklepi niso začeli veljati. Predlaga zaslišanje prič, vključno s panelisti, bivšimi in sedanjimi člani Upravnega odbora ARRS v letih 2020 do 2021, občasnega strokovnega telesa, skrbniki področij, ostalimi sedanjimi in bivšimi zaposlenimi ARRS, recenzenti in prijavitelji ter vodji izbranih in neizbranih projektov, direktorjem ARRS in člani teles, ki so odločali o izboru projektov in o neizboru tožnikove prijave ter B. B. Predlaga, da sodišče razsodi kot v zadevi opr. št. II U 109/2013 z dne 10. 4. 2013, v svojih nadaljnjih navedbah pa navaja še, da toženka ne spoštuje navodil sodišča podanih v sodbi opr. št. II U 49/2021-44 z dne 13. 12. 2023, saj tožnik še vedno ni prejel podatkov o recenzentih, ki so ocenjevali projekt tožnika.

Navedbe toženke v upravnem sporu

3.Toženka je v odgovoru na tožbo in nadaljnjih navedbah v celoti nasprotovala tožbi tožnika, se sklicevala na sprejete odločitve in predlagala, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne. Podatki o recenzentih so varovani osebni podatki, katerih razkritje ni dovoljeno. Področje dela recenzentov je zaupne narave. Toženka v skladu z 225. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti za zaključene ocenjevalne postopke objavi seznam recenzentov, ki so sodelovali pri ocenjevanju, po posameznih vedah, urejen po abecednem vrstnem redu. Če je število recenzentov, za katero izmed ved manjše od petnajst, se objavi skupni seznam. Prav tako so v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ob upoštevanju tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ varovani tudi podatki o vodji zavrnjene prijave raziskovalnega projekta, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Glede na navedbe tožnika o nespoštovanju sodne odločbe navaja, da je toženka za izvršitev sodbe opr. št. II U 49/2021-44 dopolnila postopek, kar je pomenilo sklic mednarodnega panela, ki je sodeloval v izboru prijav na javnem razpisu, v zvezi s katerim je tekel sodni postopek. Slednji je ponovno obravnaval prijavo raziskovalnega projekta tožnika ter izdal novo obvestilo o izboru prijav z dne 8. 3. 2024. Zoper novo obvestilo je tožnik vložil ugovor, v okviru katerega je podal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, o njej pa je toženka delno odločila z delno odločbo št. 090-1/2024-12 z dne 17. 5. 2024, medtem ko bo o preostalem delu zahteve odločeno, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.

Odločitev brez glavne obravnave

4.Sodišče je v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Sprememba imena toženke

5.Vlada RS je s Sklepom z dne 26. 4. 2023 (Uradni list, št. 48/23) ustanovila Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost republike Slovenije (v nadaljevanju ARIS), ki je pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS št. 103/22 in 125/22).

Sodna presoja

6.Tožba je zoper sklep toženke o predlogu izbora prijav z dne 15. 9. 2021, sklep toženke o izboru prijav z dne 21. 9. 2021 in obvestilo o rezultatih javnega razpisa z dne 21. 9. 2021 nedovoljena, zoper obvestilo o izboru prijav z dne 21. 9. 2021 in sklep z dne 16. 12. 2021 pa delno utemeljena, kot obrazloženo v nadaljevanju.

7.Tožnik v upravnem sporu uveljavlja več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov), in sicer izpodbija naslednje odločitve toženke: sklep toženke o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020-1431 z dne 15. 9. 2021, sklep toženke o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020 z dne 21. 9. 2021, pri čemer v zvezi z obema zgoraj navedenima postavlja izpodbojni in ugotovitveni zahtevek na način, da zahteva ugotovitev, da sklepa "ne veljata in ne ustvarjata pravnih učinkov, saj nista bila objavljena niti vročena stranka", zahteva pa tudi njuno odpravo; obvestilo o rezultatih javnega razpisa št. 6316-16/2020-2476 z dne 21. 9. 2021 ter obvestilo o izboru prijav št. 6316-16/2020-2233 z dne 21. 9. 2021, pri čemer predlaga, da sodišče obe obvestili odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek; ter sklep toženke št. 6313-16/2020-2568 z dne 16. 12. 2021, v zvezi s katerim predlaga odpravo sklepa, po vsebini zadeve pa gre za odločitev toženke o ugovoru tožnika zoper obvestilo o izboru prijav z dne 21. 9. 2021.

K I. točki izreka sodne odločbe

8.Po presoji sodišča tožba zoper sklep toženke o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020-1431 z dne 15. 9. 2021 in sklep toženke o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, št. 6316-16/2020 z dne 21. 9. 2021 ni dovoljena, saj v tem oziru procesne predpostavke iz 4. točke 36. člena ZUS-1 niso izpolnjene.

9.Pravno podlago za presojo sodišča v obravnavani zadevi predstavlja v času odločanja veljaven Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD). Četrti odstavek 15. člena ZRRD je določal, da lahko zoper odločitev toženke o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor, o katerem odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in da zoper odločitev upravnega odbora agencije ni pritožbe.

10.Podrobneje je bil v času izdaje izpodbijanih aktov postopek izbora projektov določen v Pravilniku o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (Pravilnik), in sicer v določbah 25. do 31. člena. V 25. členu Pravilnika je bilo določeno, da predlog prednostnega seznama prijav obravnava Znanstveni svet Agencije (v nadaljevanju ZSA) in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (prvi in četrti odstavek 25. člena). Na podlagi navedenega sklepa direktorja agencija prijaviteljem izda individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav, ki mora vsebovati podatke iz drugega in tretjega odstavka 26. člena Pravilnika. Zoper obvestilo lahko prijavitelj v 15 dni vloži ugovor (prvi odstavek 28. člena Pravilnika).

11.Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja, da gre pri postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, kot je to v konkretni zadevi, za specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". To predvsem pomeni, da se pri odločanju določbe ZUP uporabljajo smiselno in subsidiarno, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP).

12.Namen postopka upravnega spora je v zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih koristih posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika (2. člen ZUS-1), lahko pa tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).

13.Upravni akt je upravna odločba in drug upravno pravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

14.Ustaljena je razlaga Vrhovnega sodišča RS, da pojem upravnega akta ne zajema le upravnih odločb, ampak tudi druge akte, ki jih sprejemajo organi v okviru izvrševanja upravne funkcije in so rezultat njihovega enostranskega oblastvenega odločanja. Navedeni pojem tako zajema vse nosilce upravnih funkcij, ki posegajo v pravni položaj oseb, ne glede na to, da ne gre za upravne zadeve, o katerih bi odločalo sodišče v upravnem sporu.

15.Iz zakona tako izhajata dva temeljna pogoja, ki jih je treba pri presoji, ali je posamezna odločitev upravni akt upoštevati: 1. formalni pogoj: formalno so lahko upravni akti le tisti akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi v 1. členu ZUS-1) in 2. materialni pogoj, ki pomeni, da gre za akte, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v njen pravni položaj. Posledično akt, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in ki ni utemeljen na normi javnega prava, ki ga organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, v pravni položaj tožnika ne posega. Povedano drugače se lahko v upravnem sporu zato izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev do pravice ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.

16.Kot je nesporno med strankami postopka je ZSA na seji občasnega strokovnega telesa sprejel Sklep o predlogu izbora prijav št. 6316-16/2020-1431 z dne 15. 9. 2021, kjer je v izbor za sofinanciranje raziskovalnih projektov uvrstil 211 prijav predlogov raziskovalnih projektov in 16 prijav pod odložnim pogojem, na podlagi 25. člena Pravilnika. Na podlagi predloga sklepa o izboru prijav, je direktor agencije sprejel obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav št. 6316-16/2020-1432 z dne 21. 9. 2021 (četrti odstavek 25. člena Pravilnika, sklep direktorja o izboru prijav).

17.V obeh sklepih je povzet postopek izbora in ugotovitev, kateri prijavitelji so uspeli na razpisu (seznam je v prilogi sklepa), odločitev v sklepu pa po vsebini zadeva izbor oziroma neizbor prijav vseh prijaviteljev na Javni razpis. Sklepa ne vsebujeta obrazložitve odločitve za vsako prijavo posebej. Že na prvi pogled po presoji sodišča obravnavana sklepa nimata individualne vsebine in tudi ne predstavljata individualne odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Nadalje tudi noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1). Po presoji sodišča zato sklepa o predlogu izbora prijav in o izboru prijav ne izpolnjujeta materialnega pogoja za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj v nobenem od njiju v izreku ni bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

18.Posledično tožba zoper te sklepe ni dovoljena, sodišče pa jo je zato skladno s 4. točko 36. člena ZUS-1 v delu, v katerem se tožba nanaša na sklep o predlogu izbora prijav in sklep o izboru prijav zavrglo, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo njne pravilnosti in zakonitosti (in s tem tudi ne v presojo ali sklepa veljata oziroma ustvarjata pravne učinke).

19.Po presoji sodišča je iz enakih razlogov nedovoljena tudi tožba zoper obvestilo o rezultatih javnega razpisa z dne 21. 9. 2021.

20.Kot že obrazloženo, je toženka o rezultatih javnega razpisa tožnika obvestila z obvestilom o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, pri tem pa je bil obvestilu priložen dopis naslovljen Obvestilo o rezultatih Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021, iz katerega izhaja, da toženka tožniku v prilogi posreduje individualno obvestilo o izbranih in neizbranih prijavah projektov raziskovalne organizacije, tožnik pa naj en podpisan, datiran in žigosan izvod tega dopisa vrne po pošti na naslov toženke.

21.Po presoji sodišča dokument naslovljen Obvestilo o rezultatih Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 z dne 21. 9. 2021 prav tako ne predstavlja vsebinske odločitve o pravici tožnika, saj gre po vsebini za spremni dopis k individualnemu obvestilu o izbranih in neizbranih prijavah projektov, kot to jasno in nedvoumno izhaja iz njegove vsebine. Prav tako noben zakon ne določa, da bi bil zoper tak akt dopusten upravni spor (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1). Po presoji sodišča zato tudi obvestilo o rezultatih javnega razpisa št. 6316-16/2020-2476 z dne 21. 9. 2021 ne izpolnjuje materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj ne vsebuje dokončne odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Iz enakih razlogov kot to velja za sklep o predlogu izbora prijav in sklep o izboru prijav je zato sodišče v delu, v katerem tožnik zahteva odpravo tega obvestila, tožbo tožnika zavrglo. Ob tem sodišče dodaja še, da Pravilnik v 26. členu individualna obvestila prijaviteljem o odobritvi oziroma neodobritvi financiranja poimenuje "obvestilo o rezultatih izbora prijav", medtem ko "obvestila o izboru prijav" ne omenja (pravilnik pozna zgolj eno obvestilo), ker pa je toženka v zvezi z obveščanjem tožnika le temu poslala dva dokumenta z različnim poimenovanjem, v tožbo pa je pa je tudi tožnik zajel oba dokumenta (predlagal je odpravo obeh obvestil), je tudi sodišče oba dokumenta obravnavalo ločeno, pri čemer na podlagi vsebine dokumentov zaključuje, da v konkretnem primeru obvestilo o rezultatih izbora prijav predstavlja spremni dopis (ki ni meritorna odločitev toženke) k meritorni odločitvi toženke vsebovano v obvestilu o izboru prijav (obrazloženo v nadaljevanju), ki predstavlja individualno obvestilo predvideno v 26. členu Pravilnika.

22.Glede na zgoraj obrazloženo je sodišče o delnem zavrženju tožnikove tožbe odločilo kot izhaja iz I. točke izreka sodne odločbe.

K II. točki izreka sodne odločbe

23.ZRRD v četrtem odstavku 15. člena zoper odločitev direktorja toženke o izbiri projektov, ki ga sprejme na podlagi četrtega odstavka 25. člena Pravilnika, predvideva možnost ugovora. Takšno odločitev direktorja po stališčih sodne prakse vsebuje obvestilo o rezultatih izbora prijav, izdano na podlagi 26. člena Pravilnika. Tudi o vloženem ugovoru odloča toženka, vendar po drugem organu, tj. upravnem odboru, oba akta skupaj pa predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku. Z 28. členom Pravilnika je namreč določena le še ena postopkovna faza odločanja toženke (o ugovoru), ko pa je odločitev o ne izboru v (so)financiranje dokončno izoblikovana s strani toženke (2. člen ZUS-1), zoper njo pa ni pritožbe in je torej dokončna, pa v skladu z določbami ZUS-1 nastopi možnost sodnega varstva v upravnem sporu.

24.Tožnik v postopku izpodbija tako obvestilo o izboru prijav kakor tudi sklep št. 6316-16/2020-2568 z dne 16. 12. 2021, s katerim je toženka odločila o ugovoru ter ga delno zavrglo, v preostalem pa zavrnila. Obvestilo o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2021 št. 6316-16/2020-2233 z dne 21. 9. 2021 izpolnjuje materialne pogoje za upravni akt, saj vsebuje odločitev o pravici oziroma obveznosti tožnika, sklep z dne 16. 12. 2021 pa predstavlja odločitev o pravnem sredstvu tožnika zoper takšen upravni akt, oboje skupaj izdano v enostopenjskem postopku. Tožba zoper slednje je dopustna, sodišče pa je na podlagi obrazloženega v tem sporu presojalo pravilnost in zakonitost obeh izpodbijanih aktov, tj. obvestila o izboru prijav, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo prijavo za sofinanciranje raziskovalnega programa, in sklep, s katerim je zavrnila in delno zavrgla njegov ugovor zoper navedeno obvestilo, saj šele oba akta skupaj predstavljata dokončno odločitev toženke, ki je predmet tega upravnega spora.

25.Skladno s četrtim odstavkoma 15. člena ZRRD je sodni preizkus izpodbijanih aktov omejen na presojo pravilnosti in zakonitosti postopka izbora in na presojo očitnih napak v postopku izdaje izpodbijanega akta. V navedeni okvir sodi tudi sodna presoja, ali je toženka spoštovala pravila upravnega postopka, ki prijavitelju zagotavljajo učinkovito zaščito njegovih pravic. V predmetni zadevi gre namreč za javnopravno zadevo, v kateri se smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka (4. člen ZUP). To pomeni, da morata biti obvestilo o izboru prijav in sklep o zavrnitvi ugovora, glede na to, da gre za enotno odločitev skupaj obrazložena tako, kot to določa 214. člen ZUP. Obrazložitev mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. V vsakem primeru pa mora vsebovati dovolj podatkov, da lahko prijavitelj na javni razpis kontrolira pravilnost sprejete odločitve ter da lahko, v primeru upravnega spora, takšno kontrolo opravi tudi sodišče.

26.Toženka je vodila evalvacijo prijavljenih predlogov projektov po postopku določenem v Javnem razpisu, Pravilniku ter v Metodologiji ocenjevanja prijav. Na podlagi sklepa direktorja o izboru prijav so bila prijaviteljem izdana individualna obvestila o rezultatih izbora prijav, v konkretnem primeru naslovljena obvestila o izboru prijav. Z obvestilom o izboru prijav je toženka obvestila tožnika, da se njegova prijava št. ARRS-RPROJ-JR-PRIJAVA/2020/34 za manjši temeljni raziskovalni projekt z naslovom Ojačanje evropskega volilnega prava, vodja projekta dr. A. A., ne izbere za (so)financiranje. Neobrazloženost odločitve tožnik graja tudi glede ostalih dveh kriterijev, vendar v tem oziru navaja, da konkretnejše argumentacije ne more podati zato, ker mu toženka ni posredovala zahtevane dokumentacije.

27.Bistvo tožbenih trditev tožnika je, da je bila njegova projektna dokumentacija po kriteriju Znanstvena odličnost ocenjena nezakonito in arbitrarno, zaradi pomanjkljive obrazloženosti izpodbijanih aktov pa ni mogoče preveriti, na podlagi katerih kriterijev je toženka po kriteriju Znanstvena odličnost višje ocenila kandidate, ki so v primerjavi s tožnikom po razumnih in znanih akademskih kriterijih manj znanstveno odlični.

28.Prijave prijaviteljev toženka ocenjuje po postopku in na način določen v Pravilniku in Metodologiji o ocenjevanju prijav za razpise sprejet s strani ZSA na podlagi ZRRD in Pravilnika (metodologija določa mejne vrednosti, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter podrobnejšo opredelitev postopkov ocenjevanja). Pravilnik v 32. členu določa, da se za ocenjevanje prijav na razpise in pozive uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalnik in merila (prvi odstavek). Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z enim ali več meril. Posamezni kazalnik ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja (drugi odstavek). Iz prvega odstavka 99. člena Pravilnika dalje izhaja, da so kriteriji za ocenjevanje temeljnih projektov 1. Znanstvena odličnost raziskovalcev, 2. Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost in 3. Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja. Za vsakega od navedenih kriterijev so v drugem do četrtem odstavku istega člena Pravilnika določeni kazalniki, ki se uporabljajo za ocenjevanje navedenih kriterijev. Tako 99. člen določa, da se 1) za ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine se po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev uporabljajo naslednji kazalniki:- izjemni dosežki (kazalnik 1.3.); - izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik 1.7.); - sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav (kazalnik 1.11.); 2) za ocenjevanje znanstvene kakovosti prijave po kriteriju Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti uporabljajo naslednji kazalniki: - ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.); - ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij) (kazalnik 4.2.); - jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.); - izvirnost zamisli (kazalnik 4.4.); - primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev (kazalnik 4.5.); 3) za ocenjevanje prijave po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja uporabljata naslednja kazalnika: - primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.); - izvedljivost znanstvenega pristop (kazalnik 6.3.) (drugi, tretji in četrti odstavek 99. člena Pravilnika).

29.Iz obrazložitve obvestila, ki ga je toženka dopolnila s sklepom z dne 16. 12. 2021, izhaja, da je usklajena ocena tožnikove prijave znašala 10,7 točke in je s tem presegla skupni meji prag za temeljne projekte (10 točk) ter mejni prag treh točk po posameznem kriteriju. V obvestilu je pojasnjen postopek ocenjevanja prijav, prispelih na javni razpis, in sicer je bil na podlagi rezultatov ocenjevanja narejen seznam projektov, ki so predlagani za sofinanciranje. Panel je predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje pripravil ob upoštevanju z javnim razpisom in metodologijo določene kapacitete znanstvenih ved in področij, z javnim razpisom predvidenih deležev podoktorskih projektov, aplikativnih projektov in projektov, katerih nosilci so mlajši raziskovalci ter pravil za delo panela. Po opisu oblikovanja prednostnega seznama prijav raziskovalnih projektov, iz obrazložitve izhaja, da na podlagi rezultatov izvedenega ocenjevanja in obravnave na panelu, ob upoštevanju kapacitete področij ter obveznih deležev posameznih vrst projektov, ki jih določa javni razpis, raziskovalni projekt tožnika ni bil izbran za (so)financiranje, saj je prejel oceno 10,7 oziroma 0,71 glede na (v odstotku določeno) vrednost razmerja ocene prijave glede na v skladu s Pravilnikom najvišjo možno oceno v ocenjevalni postopek uvrščenih prijav.

30.V obvestilu je torej navedena skupna usklajena ocena tožnikovega projekta, navedeno pa je tudi število točk, ki ga je tožnikova prijava prejela po posameznem kriteriju. Pogoji Javnega razpisa, merila in kriteriji, ki naj bi bili upoštevani, niso navedeni, niti ni obrazloženo, kako so bili upoštevani pri vrednotenju prijavljenega projekta. Število točk je navedeno v tabeli, kakršnekoli utemeljitve opravljenega vrednotenja obvestilo ne vsebuje, ne vsebuje pa ga niti sklep o ugovoru: v sklepu toženka sicer podrobneje pojasni kateri kazalniki se upoštevajo za ocenjevanje znanstvene odličnosti, zavrne očitke tožnika glede upoštevanja kazalnikov, ki jih predlaga v ugovoru ter navede, da sta recenzenta pri ocenjevanju projekta upoštevala uveljavljenost vodje projekta kot strokovnjaka za volilno pravo, vendar je na končno oceno kriterija vplivala ocena ostalih članov projektne skupine. Glede drugih dveh kriterijev se v ugovornem postopku toženka ne opredeli oziroma jih ne utemelji, temveč zgolj navede, da so navedbe tožnika v tem oziru pavšalne, zato jih ni mogoče preizkusiti.

31.Sodišče je že izpostavilo, da se lahko skladno s 15. členom ZRRD ugovor zoper odločitev toženke o sofinanciranju vsebovano v obvestilu vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake, kar pomeni, da sama ocena recenzentov ni predmet presoje. Vendarle pa to ne pomeni, da akt o (ne)izbiri ne bi moral vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Iz obrazložitve akta mora biti po presoji sodišča jasno razvidno, ali so bili pri odločitvi pravilno upoštevani vsi kriteriji in kazalniki, ki jih določa Pravilnik in Metodologija oziroma pogoji in pravila javnega razpisa. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar je potrebno pri odločitvi vselej upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Ocenjevalci tako imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije podelijo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj je ocenjevalec po določenih merilih in kriterijih takšno oceno podal. Ne glede na strokovno avtonomijo ocenjevalcev in toženke, mora biti torej akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Tudi v postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, skladno določilom načela zakonitosti iz 6. člena ZUP in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, sestavni del katere je tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP) oziroma predstavlja del pravice o dobri upravi, ki izhaja iz 41. člena Listine EU. Zraven tega je zgolj iz ustrezne obrazložitve razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve organa, ki odloča o zadevi. Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa oziroma organa na katerega so prenesena pooblastila s strani države, pa ne pomeni zgolj zavzetja stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov.

32.Po presoji sodišča mora zato obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila vsakega posameznega kriterija, ki v skladu z določbami Pravilnika predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in jih je zato treba uporabiti pri ocenjevanju. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene projekta podana na tak način, je mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom. Tega pa izpodbijano obvestilo ne vsebuje, niti ni toženka pomanjkljivosti ustrezno in v zadostni meri odpravila v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi ugovora. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi, s čimer je mogoč preizkus njene materialne zakonitosti.

33.Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer o katerem kot organ odloča, zgolj s splošno navedbo načina dela in ocenjevalcev (kar je sicer ustrezno) in pripadajočih členov Pravilnika, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta v skladu z 214. členom ZUP. V tem oziru sodišče posebej izpostavlja, da je za pošten postopek odločilnega in bistvenega pomena, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP.

34.V temu oziru je zato pritrditi tožniku, ki graja nemožnost preveritve pravilnosti samega postopka ocenjevanja, izpodbijanega akta pa v tem oziru ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

35.Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zaradi katere je potrebno izpodbijane upravne akte odpraviti. Sodišče se zato ni spuščalo v presojo ostalih tožbenih navedb tožnika, temveč je odločilo kot izhaja iz II. točke izreka sodne odločbe, pri čemer je obvestilo odpravilo v celoti, sklep z dne 16. 12. 2021 pa v 3. točki izreka, ki vsebuje odločitev o zavrnitvi ugovora tožnika. V ponovljenem postopku bo morala toženka akt ustrezno obrazložiti v skladu z navodili iz te sodbe, saj je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa je potrebno izdati v roku 30 dni od prejema sodbe.

K točki III izreka

36.Tožnik je v tožbi izpodbijal odločitev o ugovoru (sklep št. 6316-16/2020-2568 z dne 16. 12. 2021) v celoti, zato je sodišče preverilo še pravilnost in zakonitost 2. točke izreka sklepa, s katerim je toženka ugovor tožnika zoper sklep o predlogu izbora prijav, sklep o izboru prijav in odločitve o projektih št. 1140 in 1176, zavrgla.

37.Takšna odločitev toženke je pravilna, tožba pa je v tem delu neutemeljena, kot obrazloženo v nadaljevanju.

38.Kot je sodišče že obrazložilo, se sklep o predlogu izbora prijav in sklep o izboru prijav ne nanašata na individualno pravico (obrazložitev k točki I. izreka te odločbe), saj je v sklepih vsebovana odločitev o izboru prijav oz. ne izboru prijav vseh prijaviteljev na javni razpis brez obrazložitve za vsako prijavo posebej, posledično pa to nista akta, ki se izpodbijata v upravnem sporu. Prav tako velja za naštete v ugovoru prijavljene projekte drugih prijaviteljev, saj se lahko vložijo ugovori le zoper individualno obvestilo o izboru prijav, kot določa 28. člen Pravilnika. Po presoji sodišča je zato odločitev toženke, ki je v tem delu ugovor tožnika zavrgla, pravilna, tožba pa neutemeljena.

K IV. točki izreka

39.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je te stroške dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

40.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s 378. členom OZ).

41.Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1ZRRD se je uporabljal do 1. 1. 2022, ko se je pričel uporabljati Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), objavljen v Ur. l. RS št. 186/21. Glede na to, da so bile vse odločitve v predmetni zadevi izdane pred začetkom veljavnosti oziroma uporabe novega zakona, je za presojo v predmetni zadevi potrebno uporabiti ZRRD.

2S pričetkom veljavnosti Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Ur. l. RS št. 166/2022), to je 23. 12. 2022, se je Pravilnik, ki je sicer prenehal veljati na podlagi ZZrID, prenehal uporabljati, vendar slednje za presojo ni relevantno, saj so bile odločitve toženke, ki so predmet presoje sodišča, izdane v času veljavnosti Pravilnika.

3VSRS, sodba X Ips 24/2023 z dne 4. oktober 2023.

4Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

5UPRS sodba in sklep opr. št. II U 49/2021-44 z dne 13. 12. 2023

6Agencija na podlagi sklepa direktorja o izboru prijav izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.

7UPRS sodba in sklep I U 66/2020-40 z dne 7. 3. 2023.

8Obvestilo vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. V obrazložitvi obvestila se navedejo podatki o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja, ter se utemelji odločitev. V obvestilu se navede tudi pouk o pravnem sredstvu (26. člen Pravilnika).

9UPRS sodba opr. št. I U 1426/2017 z dne 23. 8. 2018.

10Tako sodna praksa VSRS sodba opr. št. X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020.

11Kerševan E. in Androjna V., Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV založba, Ljubljana 2017, str. 88 in 89.

12Enako sodba UPRS opr. št. I U 617/2020-17 z dne 31. 5. 2022.

13UPRS sodbe opr. št. I U 508/2016 z dne 24. 5. 2018, opr. št. I U 309/2018 z dne 2. 7. 2019, opr. št. I U 1414/2018 z dne 14. 5. 2019, opr. št. I U 758/2018 z dne 26. 2. 2019.

14214. člen ZUP v prvem odstavku določa: (1) Obrazložitev odločbe obsega:1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

15Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006.

-------------------------------

Zveza

Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (2002) - ZRRD - člen 15, 15/4

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.