Jedro

Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne pravne narave. Dolžniku so obveznosti odpuščene šele s sklepom o odpustu obveznosti, zato tudi ni mogoče govoriti o zaključenem pravnem položaju. Pri odločanju o odpustu obveznosti sodišče uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) odločilo, da se stečajnemu dolžniku odpustijo obveznosti, (2) da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 10. 4. 2015, razen za tiste iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP; (3) da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev v obsegu, določenem v izreku.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ob začetku stečajnega postopka ni veljala 5. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Predlaga, da se postopek konča po pravilih, ki so veljala na dan začetka postopka (pa vse do 26. 4. 2016).

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj. Z dolžnikom se strinja in predlaga, da višje sodišče pred Ustavnim sodiščem začne postopek za oceno ustavnosti 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz pritožbe izhaja, da se pritožnik pritožuje zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, in sicer v delu, ki se nanaša na obveznosti povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti. V tem delu mu je namreč sodišče prve stopnje v obrazložitvi pojasnilo, da odpust obveznosti ne učinkuje za obveznosti povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti. Ta točka je bila v zakon vnesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-G, ki je začel veljati 26. 4. 2016. 6. Teh obveznosti po citirani 5. točki drugega odstavka 408. člena ni dopustno odpustiti s sklepom o odpustu obveznosti. Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne pravne narave. Dolžniku so obveznosti odpuščene šele s sklepom o odpustu obveznosti, zato tudi ni mogoče govoriti o zaključenem pravnem položaju. Pri odločanju o odpustu obveznosti sodišče uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve. Zato novela ZFPPIPP-G v tem delu (torej kolikor se nanaša na stečajne postopke oziroma postopke odpusta obveznosti, ki so se začeli pred 26. 4. 2016) ni neustavna, ni v nasprotju s prepovedjo iz 155. člena Ustave (prim. razloge Ustavnega sodišča v 23. točki obrazložitve odločbe št. U-I-56/17, Up 335/17 z dne 4. 4. 2019). Višje sodišče tudi meni, da ureditev ni v neskladju z načelom zaupanja v pravno državo (2. člen Ustave). Ustavno sodišče je temelje odpusta obveznosti umestilo v pravico dolžnika do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave. Načelo varstva zaupanja v pravo je splošno pravno načelo in nima absolutne veljave ter ne učinkuje le na strani dolžnika. Posega tudi v položaj upnikov, ki z odpustom obveznosti izgubijo pravico sodno uveljavljati terjatve in nujno posega tudi v pravico do zasebne lastnine (prim. citirano odločbo Ustavnega sodišča, zlasti razloge v 24. do 27. točki obrazložitve). Pri obveznostih povrnitve škode, povzročene namerno ali iz hude malomarnosti, pa po prepričanju višjega sodišča ne gre samo za poseg v upnikovo pravico do zasebne lastnine, temveč za to, da pravni red ne more nuditi pravnega varstva dolžniku za tiste obveznosti, ki so nastale kot posledica kršitve pravice vsakogar do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave. Ko torej upravitelj pavšalno ugotavlja, da je ureditev neustavna, in predlaga višjemu sodišču, da sproži presojo ustavnosti, višje sodišče odgovarja, da bi bila neustavna ravno obratna ureditev – če bi zakon določal odpust obveznosti, ki so nastale zaradi nedopustnega poseganja v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

7. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlog ni podan, kot tudi ni podan kateri od tisti pritožbenih razlogov, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.