Jedro

Spor zaradi uveljavitve pravice do izredne denarne socialne pomoči je spor o socialnovarstveni dajatvi, o katerem je pristojno odločati socialno sodišče.

Izrek

Pritožbi se zavrneta.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP-UPB2 (Ur. l. RS, št. 36/2004) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) izreklo za stvarno nepristojno (1. točka izreka) in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljana (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik sprožil upravni spor zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta kot prepozno zavrgla njegovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor z dne 15. 6. 2004, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči tožniku in njegovi zunajzakonski partnerki. Predmet spora je torej dodelitev izredne socialne pomoči, ki spada med socialno varstvene dajatve, zato je za odločanje o tem sporu pristojno Delovno in socialno sodišče. Sklicuje se na 31. b člen Zakona o socialnem varstvu – ZSV (Ur. l. RS, št. 54/92 in nadaljnji) in na točko 5 a 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Ur. l. RS, št. 2/2004).

3. Tožnik v pritožbi navaja, da je bila njegova pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor neutemeljeno zavržena kot prepozna.

4. Tožena stranka v pritožbi navaja, da predmet spora ni, kot navaja prvostopno sodišče, odločanje o dodelitvi izredne socialne denarne pomoči, ampak je predmet spora pravilna uporaba določbe 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, na podlagi katere je bila zavržena tožnikova pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo z dne 15. 6. 2004. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih navaja prvostopno sodišče so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah ZSV in ZDSS, na katere se utemeljeno sklicuje prvostopno sodišče. 7. Za odločitev v tej zadevi je bistvena opredelitev upravnega spora. Tožnik je sprožil upravni spor, ker je v upravnem postopku neuspešno uveljavljal pravico do izredne denarne socialne pomoči. Predmet spora je torej izredna denarna socialna pomoč, ki jo je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot socialno varstveno dajatev. Gre namreč za eno od pravic, ki jo država zagotavlja določenim kategorijam oseb v okviru socialno varstvene dejavnosti zaradi preprečevanja in odpravljanja socialnih stisk (1. in 2. člen ZSV). Do dodelitve izredne denarne socialne pomoči je upravičena oseba oziroma družina, ki se je zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati oziroma ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti (31. b člen ZSV). Glede na navedeno ureditev gre tudi po presoji Vrhovnega sodišča za spor o socialno varstveni dajatvi, za odločanje v teh sporih pa je pristojno socialno sodišče (točka 5 a 7. člena ZDSS-1).

8. Glede na navedeno na odločitev v tej zadevi ne more vplivati dejstvo, da je bila tožba vložena zaradi procesnega sklepa, saj to za opredelitev predmeta upravnega spora ni pomembno. Tudi če gre za procesni sklep v zvezi s pravico do izredne denarne socialne pomoči, je to še vedno spor o socialnem prejemku.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi na podlagi 76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.