Jedro

Po določbah ZBPP, terjatev stranke - upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). S prehodom terjatve novi upnik vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do BPP kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ sklenil, da je tožnica dolžna plačati terjatev do nasprotne stranke po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v znesku 236,87 EUR, zamudne obresti v znesku 173,32 EUR, stroške davčne izvršbe v znesku 35,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v znesku 10,00 EUR. Obveznosti tožnice temeljijo na izvršilnih naslovih: sklepu Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 221/2008 z dne 19. 6. 2009, sklepu Finančne uprave RS št. DT 4933-292154/2013-2 z dne 13. 2. 2014 in sklepu Finančne uprave RS št. DT 4933-292154/2013-4 z dne 16. 1. 2017. Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri banki A., ob upoštevanju zakonskih izvzetij in omejitev izvršbe. Banki se prepoveduje zarubljena denarna sredstva izplačati tožnici, tej pa z njimi razpolagati do plačila celotnega dolga po sklepu o izvršbi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) podalo predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z izvršilnim naslovom, ki je tožnica ni poravnala, zato je bilo treba zoper njo začeti davčno izvršbo.

2. Drugostopenjski organ je po tožničini pritožbi izpodbijani sklep spremenil tako, da se v izreku v 1. točki v tretjem odstavku v 1. alineji spremeni v navedbi datuma izvršljivosti izvršilnega naslova, tako da se v tem delu glasi: „15. 7. 2009“ in doda: „v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, opr. št. Bpp 264/2009-13 z dne 24. 8. 2009“ ter v 1. točki v tretjem odstavku v 2. alineji spremeni v navedbi izdajatelja izvršilnega naslova in datuma izvršljivosti izvršilnega naslova, tako da se pravilno glasi „Carinska uprava Republike Slovenije, Carinski urad Celje, ki je postal izvršljiv dne 2. 3. 2014“. V ostalem delu je izpodbijani sklep potrdil in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

3. V obrazložitvi drugostopenjski organ ugotavlja, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. P 221/2008 z dne 19. 6. 2009 izhaja, da je bila tožnica dolžna povrniti B. B. pravdne stroške v višini 880,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Bpp 264/2009-8 z dne 14. 7. 2009 je bila B. B. odobrena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Bpp 264/2009-13 z dne 24. 8. 2009 pa je bila C. odmerjena nagrada v višini 236,87 EUR za izvedbo BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku. Po določbah 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do BPP iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena ZBPP stroški sodnega postopka. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi BPP, o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do BPP, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, pa odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Če nasprotna stranka stroškov, naloženih v plačilo po prejšnjem odstavku, ne poravna prostovoljno, na predlog pristojnega organa za BPP znesek izterja pristojni davčni organ. Ker v obravnavanem primeru terjatev ni bila poravnana v roku, je predlagatelj potrdil izvršljivost izvršilnega naslova in prvostopenjskemu organu podal predlog za izterjavo.

4. Tožnica vlaga tožbo in zahteva, da se ustavijo vsi postopki, ki se vodijo zoper njo, saj so zadeve zaključene in denarno poravnane. Ne dovoli, da se še naprej bremeni njen sedanji bančni račun. Prav tako ne dovoli nobenih izvršb in analize preteklosti, ker se že 6 let ukvarja izključno z vzgojo in izobrazbo sina. Preživlja se s skromnimi socialnimi sredstvi, ki so edini vir preživetja.

5. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo ter poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka ter se nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), kolikor ni v nadaljevanju drugače obrazloženo.

8. V tej zadevi gre za prisilno izterjavo tožničinega dolga iz naslova stroškov pravdnega postopka, v katerem tožnica ni uspela in je bila zato po pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu dolžna povrniti stroške postopka nasprotni stranki, to je B. B., ki pa je bil za ta postopek upravičen do BPP, in iz tega naslova so bila izplačana proračunska sredstva.

9. Po določbah ZBPP, ki jih je treba uporabiti v zadevi, terjatev stranke - upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). S prehodom terjatve novi upnik vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do BPP kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov (drugi odstavek 46. člena). Glede na navedeno je torej po samem zakonu (že) sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova B. B. nudene BPP. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe tega sodišča št. IV U 298/2013 z dne 21. 1. 2014. 10. V obravnavanem primeru gre torej za primer zakonske subrogacije, ko terjatev iz naslova upravičencu do BPP prisojenih stroškov postopka proti nasprotni stranki po samem zakonu, to je na podlagi citiranih določb 46. člena ZBPP, že z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je sodišče odločilo o stroških (in torej še preden je obveznost treba izvršiti), preide na Republiko Slovenijo. Pri tem je treba upoštevati, da stroški, ki so prisojeni upravičencu do BPP, niso stroški, ki bi slednjega kadarkoli dejansko bremenili, ampak jih (je) iz proračuna plača(la) država z namenom, da se upravičencu glede na njegov socialni položaj omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, kar je namen ZBPP. Zato je zakonska ureditev po ZBPP, ne le v določbah 46. člena ZBPP, pač pa tudi v nadaljnjih določbah X. poglavja o vračilu sredstev iz naslova BPP oblikovana tako, da se iz naslova BPP izplačani stroški v proračun v čim večji meri in čim prej tudi povrnejo, saj to omogoča nadaljnje financiranje BPP in s tem sodno varstvo strankam, ki so v takšnem socialnem položaju, da teh stroškov same ne zmorejo.

11. Tožnica v tožbi dejanskemu stanju, na podlagi katerega je toženka sprejela svojo odločitev, konkretno ne ugovarja in ne navede pravno upoštevnih argumentov, zakaj se z odločitvijo toženke ne strinja. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožnica v tožbi ni predlagala novih dokazov oziroma navajala novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi. Zato je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.