Jedro

Neobrazloženo pritožbo pritožbeno sodišče preizkusi samo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 72. člena ZUS).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 2708/97-6 z dne 7.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), zavrnilo tožbo tožečih strank proti odločbi tožene stranke z dne 7.3.1997, ki je zavrnila njuno pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 19.6.1996. S tem sklepom je urbanistični inšpektor ugotovil, da je njegova odločba z dne 15.2.1994, s katero je bilo tožečima strankama naloženo, da v roku 5 dni odstranita nedovoljeno gradnjo, postala izvršljiva dne 30.6.1994. S sklepom o dovolitvi izvršbe je bilo tožečima strankama naloženo, da do 10.7.1996 odstranita nadstrešnico kot podaljšek zahodne strešine gospodarskega poslopja tlorisne izmere 6,00 x 11,00 m, ki sta jo postavila na zemljišču s parcelno številko 812/2 k.o. Š. ob S. ter vzpostavita prejšnje stanje, v nasprotnem primeru pa bo nadstrešnico odstranila ekipa za odstranjevanje nedovoljenih gradenj dne 18.7.1996. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da so v konkretnem primeru podani pogoji iz 278. člena ZUP/86 za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe in da v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, to je odločbe, s katero je bilo tožečima strankama naloženo, da odstranita nezakonito zgrajeno nadstrešnico. Tožena stranka je izpodbijano odločbo pravilno obrazložila in jo oprla tudi na pravilno materialno pravno podlago.

Tožeči stranki v pritožbi navajata, da sta iz izpodbijane sodbe ugotovila, da je njuna tožba neutemeljena. Sporni nadstrešek naj bi bil pred 4 leti legalno popravljen in malenkostno podaljšan zaradi večje varnosti. Predlagata, naj jima sodišče odgovori, ali lahko nadstrešek ostane, ali pa ga morata podreti, kar bi bilo zelo nesmiselno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe ter s pravno podlago, na je katero sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Razloge v celoti sprejema in jih, da bi se izognilo ponavljanju, ne navaja ponovno.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah zakonsko določenih razlogov in razlogov, ki jih navaja stranka v pritožbi. Pri preizkusu pritožbe v okviru pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka izrecno ne navaja razlogov, iz katerih izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita in v njej ni kršitev, ki bi zahtevale njeno razveljavitev.

Glede vprašanja tožečih strank, ali so dolžne izvršiti obveznost, ki jim je naložena s pravnomočnim izvršilnim sklepom, pa pritožbeno sodišče poudarja, da ta sklep narekuje tožečima strankama izvršitev obveznosti in jima nalaga ravnanje, ki ga zahteva izvršljiva odločba o tej zadevi.

Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.