9. 7. 2015

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Zemira Begića, Semič, ki ga zastopa odvetniška družba Škerlj, Bobnar, Kolbezen, o. p., d. o. o., Novo mesto, na seji 9. julija 2015

odločilo:

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 231/2011 z dne 7. 11. 2013 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo sojenje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo presodilo, da je tožbeni zahtevek pritožnika (v pravdi tožnika) na plačilo odškodnine in mesečne rente po temelju utemeljen. Po pritožbi tožene stranke je Višje sodišče sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti. Vrhovno sodišče je revizijo pritožnika zavrnilo in potrdilo drugostopenjsko sodbo.

2.Pritožnik med drugim zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo njegove dopolnitve revizije. Navaja, da ne drži navedba Vrhovnega sodišča, da je bila dopolnitev vložena prepozno, saj jo je vložil zadnji dan, pošiljko pa je oddal priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu, kjer naj bi veljala enaka pravila kot za oddajo pošiljk na pošti. Dodaja, da se zaradi tega Vrhovno sodišče ni opredelilo do kopice njegovih argumentov, ki so podprti s stališči pravne teorije.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-209/14 z dne 29. 1. 2015 sprejel v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Vrhovno sodišče. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je ustavno pritožbo poslalo nasprotni stranki iz pravde, ki nanjo ni odgovorila.

4.Ustavno sodišče je opravilo poizvedbo pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in vpogledalo v spis tega sodišča št. P 159/2006.

B.

5.Ustavno sodišče je na podlagi opravljene poizvedbe pri Okrožnem sodišču v Novem mestu ugotovilo, da je bila pritožniku drugostopenjska sodba vročena 14. 3. 2011. Tridesetdnevni rok iz prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) za vložitev revizije se je iztekel v sredo, 13. 4. 2011. Kot izhaja iz dokazil, ki jih je priložil pritožnik, je pritožnik oddal pošiljko z dopolnitvijo revizije 13. 4. 2011 ob 20.05 uri na Bencinskem servisu Novo mesto V, Žabja vas, družbe Petrol, d. d., Ljubljana. Tudi pri vpogledu v pravdni spis Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 159/2006 je bilo ugotovljeno, da je bila pošiljka z dopolnitvijo revizije oddana na navedenem bencinskem servisu 13. 4. 2011. Ugotovljeno je bilo tudi, da je sprejemna pisarna Okrožnega sodišča v Novem mestu na naslovnici dopolnitve navedla, da je bilo priporočeno pismo oddano 14. 4. 2011, isti datum pa je naveden tudi v predložitvenem poročilu Okrožnega sodišča v Novem mestu.

6.Po prvem odstavku 112. člena ZPP se vloga, vezana na rok, šteje za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Drugi odstavek 112. člena ZPP pa določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena. V obravnavanem primeru je odločilno, da vloga ni bila oddana priporočeno na pošti, temveč priporočeno na bencinskem servisu družbe Petrol. Zato je najprej treba ugotoviti, ali je treba šteti dopolnitev revizije za pravočasno.

7.Po 3. točki drugega odstavka 3. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09 in 77/10 – v nadaljevanju ZPSto-2) se storitev priporočene poštne pošiljke (21. točka 2. člena ZPSto-2) izvaja kot univerzalna poštna storitev. Izvajalec univerzalne storitve je v 9. točki 2. člena ZPSto-2 opredeljen kot izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom zagotavlja univerzalno storitev ali njene dele v Republiki Sloveniji in je priglašen Evropski komisiji skladno s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona. Univerzalno poštno storitev izvaja (le) izvajalec, ki ga z odločbo imenuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije – AKOS (prej Agencija Republike Slovenije za pošto in elektronske komunikacije – v nadaljevanju APEK). Ta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani izvajalce univerzalne storitve ter obseg njihovih pravic in obveznosti. Do leta 2018 je izvajalka univerzalne storitve, za vse storitve iz nabora univerzalne poštne storitve, ki se izvajajo v notranjem in čezmejnem poštnem prometu, na celotnem ozemlju Republike Slovenije družba Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.[1] Tudi v času oddaje sporne poštne pošiljke je bila izvajalka univerzalne storitve družba Pošta Slovenije.[2]

8.V skladu z 10. točko 2. člena ZPSto-2 izvajalec univerzalne storitve določi kontaktne točke, ki so namenjene neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in so lahko organizirane kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, na primer izpostavljeno okence, pismonoška postaja ali premična pošta. Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošta Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Pravice, obveznosti in pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih družbe Petrol so urejeni v Splošnih pogojih za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola, ki so začeli veljati 15. 10. 2008. Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Pošta Slovenije, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in za katere veljajo enaka pravila kot za pošto. To pomeni, da je treba razlagati drugi odstavek 112. člena ZPP tako, da dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu družbe Petrol, ki je kontaktna točka, šteje kot dan izročitve sodišču.[3]

9.Ustavno sodišče glede na podatke, dostopne na spletni strani družbe Pošta Slovenije, ugotavlja, da je tudi bencinski servis Novo mesto V, Žabja vas, družbe Petrol kontaktna točka v smislu prejšnje točke obrazložitve. To pomeni, da je pritožnik, ki je vložil dopolnitev revizije 13. 4. 2011 na bencinskem servisu družbe Petrol, ki je kontaktna točka, pravočasno vložil dopolnitev revizije. Kot očitno zmotna pa se izkažeta zapis sprejemne pisarne Okrožnega sodišča na naslovnici dopolnitve revizije, da je bila ta priporočeno oddana 14. 4. 2011, ter navedba istega datuma v predložitvenem poročilu. Ustavno sodišče je v nadaljevanju presojalo očitek pritožnika, da mu je Vrhovno sodišče kršilo pravico iz 22. in 23. člena Ustave, ker pri odločanju o reviziji ni upoštevalo njegove pravočasne dopolnitve revizije.

10.Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz tega ustavnega procesnega jamstva izhaja med drugim pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka, na podlagi katere morata biti vsaki stranki zagotovljeni možnost sodelovanja v sodnem postopku in možnost obrambe pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivala na njene pravice ali na njen pravni položaj.[4] Zato mora biti v okviru pravdnega postopka vsaki stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, pravnih vprašanjih, navedbah nasprotne stranke oziroma najširše o vsem procesnem gradivu, ki je pomembno za odločitev o njeni zadevi. Pravica do izjave, ki temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva (34. člen Ustave), stranki torej zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic ter s tem možnost, da aktivno vpliva na odločitev v zadevah, ki posegajo v njene pravice in interese. Pomen te pravice je zagotoviti, da bo stranka subjekt postopka in ne le njegov objekt.[5] Navedeno pravilo je torej eno izmed temeljnih ustavnih procesnih jamstev.[6]

11.Ustava pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti drugostopenjski sodni odločbi ne zagotavlja.[7] Odločitvi zakonodajalca je prepuščeno, ali bo to pravno sredstvo dopustil ali ne in pod kakšnimi pogoji. Vendar pa tako Ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v svojih odločitvah pogosto poudarjata, da mora, če zakonodajalec neko pravno sredstvo dopusti, postopek s tem pravnim sredstvom ustrezati ustavnim zahtevam.[8] To pomeni, da morata tako zakonska ureditev kot ravnanje sodišča v revizijskem postopku zagotoviti spoštovanje ustavnih procesnih jamstev in med njimi tudi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.[9]

12.Vrhovno sodišče je pritožniku s tem, ko pri odločanju o reviziji ni upoštevalo njegove pravočasne dopolnitve revizije, kršilo njegovo pravico do izjave v postopku. Iz izpodbijane sodbe namreč nedvomno izhaja, da sodišče ni upoštevalo dopolnitve revizije, saj je v 5. točki obrazložitve zapisalo: "Tožnik je vložil dopolnitev revizije, ki pa je revizijsko sodišče ni upoštevalo, saj je bila vložena po izteku roka za revizijo." Pritožnik pa je ustavni pritožbi priložil obrazloženo dopolnitev revizije in utemeljil, da jo je vložil pravočasno. Stališče Vrhovnega sodišča, da je bila dopolnitev revizije vložena prepozno, pri pritožniku brez dvoma upravičeno poraja sum, da se z njegovo vlogo sodišče ni ukvarjalo. Za vprašanje enakega varstva pravic v sodnem postopku in s tem poštenega sojenja ne more biti pomembno, ali bi vsebinsko polna dopolnitev revizije[10] pritožnika lahko vplivala na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi. Že neupoštevanje njegove dopolnitve revizije samo zase krši pravico do enakega varstva pravic pritožnika v postopku.

13.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožniku kršilo pravico iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Glede na ugotovljeno kršitev se Ustavnemu sodišču z drugimi očitki pritožnika ni bilo treba ukvarjati.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju izločena. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Odločba APEK št. 3831-14/2013/3 z dne 16. 4. 2013, dostopna na spletni strani www.akos-rs.si.

[2]Odločba APEK št. 3831-12/2010/1 z dne 23. 7. 2010, ki je prenehala veljati 31. 5. 2013.

[3]Enako stališče je zastopano tudi v sodni praksi, npr. v sodbah Vrhovnega sodišča št. IV Ips 17/2014 z dne 18. 3. 2014 in št. IV Ips 201/2010 z dne 18. 1. 2011.

[4]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-184/98 z dne 2. 2. 1999 (OdlUS VIII, 134), 3. točka obrazložitve, in št. Up-216/99 z dne 19. 12. 2000 (OdlUS IX, 315), 3. točka obrazložitve.

[5]Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-39/95 z dne 16. 1. 1997 (OdlUS VI, 71), 10. točka obrazložitve, in št. Up-570/10 z dne 13. 10. 2011 (Uradni list RS, št. 93/11), 9. točka obrazložitve.

[6]Prim. odločbe Ustavnega sodišča št. Up-771/11 z dne 21. 2. 2013 (Uradni list RS, št. 20/13), št. Up-905/12 z dne 19. 12. 2012 (Uradni list RS, št. 3/13) in št. Up-197/12 z dne 4. 10. 2012 (Uradni list RS, št. 84/12) ter A. Galič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 276–279.

[7]Prim. odločbe Ustavnega sodišča št. Up-771/11 z dne 21. 2. 2013 (Uradni list RS, št. 20/13), št. Up-905/12 z dne 19. 12. 2012 (Uradni list RS, št. 3/13) in št. Up-197/12 z dne 4. 10. 2012 (Uradni list RS, št. 84/12) ter A. Galič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 276–279.

[8]Odločba APEK št. 3831-14/2013/3 z dne 16. 4. 2013, dostopna na spletni strani www.akos-rs.si.

[9]Odločba APEK št. 3831-12/2010/1 z dne 23. 7. 2010, ki je prenehala veljati 31. 5. 2013.

[10]Enako stališče je zastopano tudi v sodni praksi, npr. v sodbah Vrhovnega sodišča št. IV Ips 17/2014 z dne 18. 3. 2014 in št. IV Ips 201/2010 z dne 18. 1. 2011.

[7]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-736/04 z dne 9. 1. 2006 (Uradni list RS, št. 127/06), 4. točka obrazložitve.

[8]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-2089/06, U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 102/07, in OdlUS XVI, 111), 11. točka obrazložitve.

[9]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-117/12 z dne 10. 10. 2013, Uradni list RS, št. 91/13 in 93/13, 8. točka obrazložitve. Enako tudi A. Galič, nav. delo, str. 300.

[10]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-416/09 z dne 20. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 48/10).