Jedro

Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Zahtevo mora stranka podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe.

Izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP se nanaša le na obstoj okoliščin, ki lahko vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika oziroma strokovnega sodelavca. Pri tem razlog ne more biti zgolj v tem, da stranka ni zadovoljna z odločitvami v postopku, ali da meni, da so bile storjene v postopku procesne kršitve. V konkretnem primeru se pritožnika konkretno sklicujeta na takšno procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je sodnica pritožbenemu sodišču poslala tudi prepozen odgovor na pritožbo nasprotne stranke. Takšna odločitev je skladna z določbo prvega odstavka 345. člena ZPP, po katerem pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo, če je bil vložen, z vsemi spisi sodišču druge stopnje v pristojno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zavrglo zahtevo A. A. in B. B. za izločitev višje sodnice C. C. ter strokovne sodelavke D. D. v pravdni zadevi opr. št. II P ... Odločitev je oprlo na ugotovitev, da sta obe zahtevi za izločitev vloženi prepozno, hkrati pa sta nepopolni in nerazumljivi, zato ju ni mogoče vsebinsko obravnavati.

2. Zoper oba sklepa se pritožujeta dedinja po pokojni tožnici A. A. ter tretji toženec. Kot bistveno navajata, da rok za izločitev sodnice in strokovne sodelavke ni zamujen, saj niti sodnica na okrožnem sodišču, niti sodniki na višjem sodišču ne spoštujejo časovnih dnevnih rokov in sami kršijo 344. in 343. člen ZPP ter 288. člen KZ-1. Zahtevata, da se njuna zahteva za izločitev sodnice in strokovne sodelavke preda v reševanje predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, sicer se bo smatralo, da se Višje sodišče v Ljubljani strinja z objavo vseh dokumentov v javnosti v vseh medijih ter da prevzema kazensko, odškodninsko in materialno odgovornost za nastale posledice po objavi dokumentov. Nadalje v pritožbi navajata, da so bile vse odločitve v obravnavani zadevi nezakonite ter vsa pravna dejanja CSD-ja brez pomena. Nadalje pa sodnica ni podala v reševanje vlog na red. št. 401 in 402 v Urad predsednika ter priznava, da je bila priloga B 406 narobe evidentirana in nezakonito izločena iz glavnega spisa. Iz zahteve za izločitev sodnice in strokovne sodelavke je razvidno in podrobno obrazloženo ter podkrepljeno z neizpodbitnimi dokazi, da sta obe kršili 344. in 343. člen ZPP, sodnica pa še 288. člen KZ-1, s tem, ko sta v reševanje na višje sodišče poslali prepozno vložen odgovor na pritožbe, višje sodišče pa je svojo odločitev o zavrnitvi obnove postopka nanj nezakonito oprlo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnika navajata, da bi moral o izločitvi razpravljajoče sodnice odločati predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. Vendar pa za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata, kar pomeni, da v zadevah pred okrožnim sodiščem o teh zahtevah odloča sodnik posameznik. Čeprav je odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa je prepustil pritožbeni presoji.1 Pritožbeni očitek je zato neutemeljen.

5. Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Zahtevo mora stranka podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe. Pozneje izločitvenih razlogov ni mogoče uveljavljati in se tak predlog zavrže (drugi odstavek 72. člena ZPP). Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, je v obravnavani zadevi postopek pravnomočno zaključen, pravnomočna je tudi odločitev o vloženem predlogu za obnovo postopka. Že zaradi prepozno vložene zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice in strokovne sodelavke je vsebinsko obravnavanje zahteve nedopustno in hkrati nesmiselno, zato je odločitev o zavrženju zahteve že zato pravilna in zakonita.

6. Sicer pa je treba pritrditi tudi nadaljnjim razlogom v izpodbijanih sklepih, da sta se pritožnika v zahtevah za izločitev sodnice in strokovne sodelavke sicer formalno sklicevala na zakonski izločitveni razlog po določbi 6. točke 70. člena ZPP, a sta, kolikor je mogoče razbrati iz mestoma težko razumljive vloge, sodnici in strokovni sodelavki očitala določene kršitve postopka in napačne odločitve. Izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP pa se nanaša le na obstoj okoliščin, ki lahko vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika oziroma strokovnega sodelavca. Pri tem razlog ne more biti zgolj v tem, da stranka ni zadovoljna z odločitvami v postopku, ali da meni, da so bile storjene v postopku procesne kršitve. V konkretnem primeru se pritožnika konkretno sklicujeta na takšno procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je sodnica pritožbenemu sodišču poslala tudi prepozen odgovor na pritožbo nasprotne stranke. Takšna odločitev je skladna z določbo prvega odstavka 345. člena ZPP, po katerem pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo, če je bil vložen, z vsemi spisi sodišču druge stopnje v pristojno odločanje. Pri tem pa se v postopku pred pritožbenim sodiščem ne upošteva prepozen odgovor na pritožbo (drugi odstavek 344. člena ZPP). Zgolj v pojasnilo pritožniku zato sodišče navaja, da v postopanju sodnice in strokovne sodelavke v tem pogledu ni bilo storjene nobene procesne kršitve.

7. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da pritožbi nista utemeljeni, zato ju je zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 VS RS sklep Cp 34/2019 in VS RS sklep Cp 7/2018.