Jedro

V kolikor je pritožba vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, takšne pritožbe ni mogoče šteti za dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe sodišča druge stopnje dovoljena zgolj izredna pravdna sredstva, to je revizija ali obnova postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 56/2020 z dne 12. 3. 2020 zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je sklep v neskladju z njegovo predloženo delovno dokumentacijo, potrebno ob upokojitvi za izračun pokojninske osnove in v neskladju z ustavo in zakoni. Celoten delovni staž je njemu zaupano delo opravljal odgovorno, kvalitetno in vestno ter pošteno. Odgovor na pritožbo, ki ga pričakuje v določenem roku, mora vsebovati vse podatke o dokumentaciji, ki je bila uporabljena v vseh dosedanjih sklepih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik 19. 6. 2020 vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 56/2020 z dne 12. 3. 2020. 6. Zoper odločbe sodišča, to je zoper sodbe in sklepe, imajo stranke, ki se z njimi ne strinjajo, možnost vložiti pravna sredstva le, če zakon tako določa in v primeru, ko zakon omogoča vložitev pravnega sredstva, le tista pravna sredstva, ki jih zakon določa. 7. Pritožba je pravno sredstvo, ki jo imajo stranke pravico vložiti zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. ZPP v 366. členu jasno določa, da lahko stranke s pritožbo izpodbijajo le sklepe sodišča prve stopnje, nimajo pa pravice s pritožbo izpodbijati sklepov sodišča druge stopnje, s katerimi je le-to odločalo v pritožbenem postopku zoper sklepe prvostopenjskega sodišča. Logičen je torej zaključek, da zoper sklep sodišča druge stopnje, pritožba ni dovoljena.

8. V kolikor je pritožba vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, takšne pritožbe ni mogoče šteti za dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe sodišča druge stopnje dovoljena zgolj izredna pravdna sredstva, to je revizija ali obnova postopka.

9. Pritožba vložena zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je tako nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrglo.

10. Tudi v primeru, če bi se tožnikova vloga (pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča) štela za revizijo, bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Stranka skladno z določbo 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar pa mora izkazati (tretji in četrti odstavek 86. člena v zvezi z 91. členom ZPP), tega pa tožnik ni izkazal. 11. Glede na vse navedeno, je vprašanje v zvezi z izpodbijanim sklepom o zmoti ali nedopustni površnosti predsednika senata, predvsem neutemeljeno. Iz izpodbijanega sklepa prav tako ni razvidno, da bi bilo zavzeto kakršnokoli stališče o tožnikovih osebnih lastnostih ali katerakoli vrednostna sodba v takšnem smislu, kot jih pritožba izpostavlja, kot na primer, da se predsednik senata iz njega norčuje, da ga ima za nerazgledanega, neizobraženega, manjvrednega državljana in idiota. Zato so po oceni pritožbenega sodišča vsa vprašanja, ki so izpostavljena v pritožbi neutemeljena, morda žaljiva in zato neprimerna. Določba 9. člena ZPP zavezuje stranke v postopku, da so dolžne pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po zakonu. Nadalje pa so v 11. členu ZPP določene tudi pravne posledice oziroma sankcije, v primeru, da stranke v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem zlorabljajo pravice, ki jih imajo po ZPP.

12. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je sodišče dolžno zadevo obravnavati vsebinsko, saj za to niso izpolnjeni pogoji. Pravica do pravnega varstva je sicer ustavno pravno zagotovljena pravica v 25. členu Ustave RS, vendar pa to ne pomeni, da mora sodišče v vsakem primeru zadevo obravnavati vsebinsko, še zlasti pritožbo, ki je očitno nedovoljena, kot v konkretnem primeru. To še zlasti velja za primere, ko stranka očitno z neprestanim vlaganjem praktično smiselno enakih vlog, zlorablja pravice do pravnega sredstva. Takšno stališče je že zavzelo Ustavno sodišče RS v sklepu opr. št. Up-448/2012 z dne 21. 6. 2012, in sicer da je zloraba pravice do pritožbe med drugim podana tudi tedaj, ko je pritožba očitno nedovoljena, posameznik pa šteje, da je njena vložitev brez vseh možnosti za uspeh. Zagotovo to velja tudi v primeru, ko stranka z izgovorom, da gre za krivico, obtožuje sodišče za nesposobno in mu postavlja roke in določa okvire za odločanje, ne glede na veljavno zakonodajo. Kot izhaja iz sklepa opr. št. Up-3427/07-34, Up-287/07-24 z dne 6. 11. 2008, je Ustavno sodišče RS štelo, da so dejanja, ki pomenijo zlorabo, protipravna in da zato ne morejo uživati pravnega varstva.

13. Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.