Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o sklepčnosti tožničinega tožbenega zahtevka.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o sklepčnosti tožničinega tožbenega zahtevka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku za (1) ugotovitev, da je parc. št. 2092/2, k. o. ..., nastala zaradi napake Geodetske uprave Republike Slovenije pri preštevilčenju parcele, ki je imela pred tem parc. št. 2092/3, k. o. ....; (2) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe toženčeve lastninske pravice na isti nepremičnini in (3) vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kot je obstajalo po sklepu Temeljnega sodišča v Kopru Dn. št. 646/84 z dne 13. 6. 1984, tako da se kot lastnica na nepremičnini parc. št. 2092/2 (prej 2092/3), k. o. ..., vknjiži tožnica. Pojasnilo je, da je bila parc. št. 2092/3, k. o. ..., pri kateri je bila kot lastnica vknjižena tožnica, ob usklajevanju podatkov digitalnega katastra zaradi napake Geodetske uprave Republike Slovenije pomotoma preštevilčena v parc. št. 2092/2, k. o. ...., pri kateri je bil tedaj vpisan pravni prednik toženca. Ocenilo je, da je tožničin položaj primerljiv s položajem nevknjižene imetnice originarno pridobljene lastninske pravice, zaradi česar je upravičena do varstva z izbrisno tožbo. Vknjižbi toženca in njegovega pravnega prednika sta neveljavni.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, sklep o stroških pa je razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (o podrednih zahtevkih). Opozorilo je, da tožnica po več spremembah tožbenih zahtevkov ne uveljavlja več ugotovitve svoje lastninske pravice. Ker pri sporni nepremičnini ni bila nikoli vknjižena kot lastnica, s tožbo le zoper zadnjega pridobitelja nesklepčno zahteva vknjižbo lastninske pravice nase. Tožbenega zahtevka tožnica ni oblikovala skladno s prvim odstavkom 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), s tožbo pa tudi ni zajela prejšnjega imetnika lastninske pravice D. D. 3. Zoper odločbo pritožbenega sodišča tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj v zvezi s pasivno stvarno legitimacijo oziroma sklepčnostjo tožbe za vzpostavitev zakonitega stanja zemljiškoknjižnih vpisov v konkretnem primeru. Izpodbijana odločitev je po njenem mnenju arbitrarna in zanemarja, da je bila tožnica zaradi napake katastra izbrisana kot lastnica, njena parcela pa pripisana tretji osebi, ki je položaj izkoristila in nepremičnino prodala tožničinemu slabovernemu sosedu. Tožnica je bila dejansko razlaščena, zato je zahtevala izbris toženca in vzpostavitev izhodiščnega zakonitega zemljiškoknjižnega stanja, ki je obstajalo pred protipravnim preštevilčenjem tožničine parcele, na podlagi katerega je prišlo do nezakonitega prenosa lastninske pravice na D. D. Ker ta ni imel zakonitega pridobitnega načina, lastninske pravice ni mogel prenesti na toženca, zato med njima sklenjena prodajna pogodba ni veljavna. Zaradi teh okoliščin tožbeni zahtevek zoper D. D., oblikovan po drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1, ne bi bil utemeljen in tožnici ne bi omogočal ustreznega pravnega varstva. Opozarja, da je isto pritožbeno sodišče v prejšnjem sojenju menilo, da bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, kdo je (bil do napake in je torej še sedaj) lastnik sporne nepremičnine, kakršna je v naravi. Ker pritožbeno sodišče ni ovrglo ugotovitve, da je lastnica te nepremičnine tožnica (tega toženka niti ni izpodbijala), je zaključek o nesklepčnosti tožbenega zahtevka nevzdržen. Sodna praksa ne dopušča obstoja ničnih vpisov, zato zahtevka za vzpostavitev takšnega vpisa (na D. D.) ni mogoče uveljavljati. Za odpravo nesporno ugotovljene napake od tožnice ni mogoče zahtevati čudežev. Njen položaj v konkretnem primeru je primerljiv s položajem nevknjiženega imetnika originarno pridobljene lastninske pravice, zaradi česar lahko svoj položaj varuje z izbrisno tožbo ali s tožbo za ugotovitev lastninske pravice; ker ji je to varstvo pritožbeno sodišče odvzelo, je odstopilo od sodne prakse revizijskega sodišča.1

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).

1 Odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 745/2008 z dne 14. 6. 2012 in II Ips 277/2010 z dne 12. 12. 2013.