Jedro

Procesna dejanja odvetnice zaradi pripojitve družbe niso postala „za nazaj“ neveljavna (neodobrena).

Materialno procesno vodstvo neizogibno vpliva na procesni položaj pravdnih strank. Če sodnik npr. opozori tožnika, da ni navedel kakšnega izmed odločilnih dejstev, s tem prepreči, da bi v pravdi zmagala tožena stranka. Vendar tako „favoriziranje“ tožeče stranke ni v nasprotju z določbami ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločanje o reviziji, ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 22.457,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, toženi stranki pa naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe.

3. Tožena stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer „uveljavlja revizijske razloge po členu 370 ZPP.“ Predlaga spremembo izpodbijanih sodb, podrejeno pa njuno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Gospodarski spor se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

6. Revident se obširno ukvarja s subjektivno spremembo tožbe na strani tožeče stranke in posledicami za pooblastilo tožnikove pooblaščenke. Prvotna tožeča stranka, I. d. o. o., se je pripojila k sedanji tožeči stranki (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 3. 2006). Ta je zato njen univerzalni pravni naslednik. Za odvetnico A. B. sta v spisu pooblastili obeh pravnih oseb (A1 in A10). Pooblastilo, ki ga je dal zakoniti zastopnik sedanje tožeče stranke dne 9. 11. 2006, je bilo dano v procesni situaciji, v kateri je univerzalni pravni naslednik vstopil v procesno pravni položaj prednika. Procesna dejanja odvetnice zaradi pripojitve s samim tem niso postala „za nazaj“ neveljavna (neodobrena). V času od pripojitve I. d. o. o. k P. d. o. o. do izdaje novega pooblastila pa odvetnica ni opravljala nobenih procesnih dejanj, ki bi imele pomen za odločitev prvostopenjskega sodišča. 7. Po določbi 285. člena ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Materialno procesno vodstvo neizogibno vpliva na procesni položaj pravdnih strank. Če sodnik npr. opozori tožnika, da ni navedel kakšnega izmed odločilnih dejstev, s tem prepreči, da bi v pravdi zmagala tožena stranka. Vendar tako „favoriziranje“ tožeče stranke ni v nasprotju z določbami ZPP. Enako velja za predmetni primer, ko je prvostopenjsko sodišče tožečo stranko opozorilo na pomanjkljivost (nejasnost) obrestnega dela zahtevka. Revidentu zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče (v nasprotju z določbami ZPP) favoriziralo tožečo stranko.

8. Glede predlaganega soočenja med sodnim izvedencem S. V. in A. M., ki ga je angažirala tožena stranka, se revizijsko stališče strinja s stališčem pritožbenega sodišča, da prvostopenjskemu sodišču takega soočenja ni bilo treba opraviti. ZPP ne daje nobene podlage za soočenje izvedencev, ki jih postavi sodišče, z drugimi osebami.

9. Revident se v preostalem ukvarja z dejanskim stanjem, kar pa ni predmet revizijskega preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Po zgoraj povedanem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj niso podani razlogi, ki so uveljavljani v reviziji, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).