Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep Cp 122/2012

ECLI:SI:VSKP:2012:CP.122.2012 Civilni oddelek

(ne) veljavnost oporoke napotitev na pravdo ustna oporoka izredne razmere manj verjetna pravica spor ali premoženje spada v zapuščino
Višje sodišče v Kopru
29. februar 2012

Povzetek

Sodna praksa obravnava vprašanja izrednih razmer, pravnega interesa strank v zapuščinskem postopku, preuranjenosti prekinitve postopka ter obsega zapuščine. Sodišče je ugotovilo, da je potrebno prekinitev postopka, kadar so dejstva sporna, in da je pravni interes za dokazovanje neveljavnosti oporoke na strani dediča C.B., medtem ko dedinja M.B.J. nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča in napotilo dediča C.B. na pravdo.
  • Izredne razmere in njihova pravna naravaSodišče mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali so bile izredne razmere podane, kar vpliva na veljavnost oporoke.
  • Pravna korist in interes strank v zapuščinskem postopkuPritožba se osredotoča na pravni interes dediča C.B. za dokazovanje neveljavnosti ustne oporoke, medtem ko dedinja M.B.J. nima pravnega interesa za tožbo.
  • Preuranjenost prekinitve zapuščinskega postopkaSodišče je preuranjeno prekinilo postopek glede razdedinjenja, saj je veljavnost ustne oporoke sporna.
  • Obseg zapuščine in lastninska pravicaVprašanje, ali garsonjera spada v zapuščino, je zapleteno zaradi vknjižene lastninske pravice na tretjega.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje: spremeni v prvi alinei točke I tako, da se pravilno glasi: „Zakonitega dediča C.B. se napoti na pravdo zaradi dokazovanja, da zapustnikova oporoka z dne 16.1.2009 ni veljavna.“ razveljavi v preostalem delu točke I (2. in 3. alinea) spremeni v točki II tako, da se ime dedinje M.B.J. nadomesti z imenom dediča C.B.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo M.B.J. napotilo na pravdo glede treh zahtevkov: da je zapustnik dne 16.1.2009 napravil veljavno ustno oporoko, da je razdedinjenje zapustnikovega sina C.B. v oporoki z dne 11.11.2008 utemeljeno ter da v zapuščino spada tudi garsonjera v N., ki se nahaja v stavbi na parceli št. 2568/67 k.o. N. in ki jo je zapustnik kupil od SGP, izročil pa sinu.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje dedinja M.B.J. po pooblaščencih. V zvezi z vprašanjem veljavnosti ustne oporoke z dne 16.1.2009 pritožba opozarja, da jo je zapuščinsko sodišče dne 28.11.2011 razglasilo in hkrati izdalo tudi sklep, da se ta oporoka šteje za veljavno. Zato pritožnica nima pravnega interesa vlagati tožbo na ugotovitev, da je ustna oporoka veljavna, interes (na ugotovitev neveljavnosti oporoke) ima le zapustnikov sin C.B. On je namreč tisti, ki je v postopku zatrjeval, da v času, ko je bila ustna oporoka narejena, niso obstajale izredne razmere in zatrjeval zmoto zapustnika. Gre za dejstva, za katera ima prav on interes, da jih dokaže v pravdi. Glede razdedinjenja v prvi zapustnikovi oporoki z dne 11.11.2008 pa pritožnica opozarja, da se sama še ni dokončno odločila, ali bo to razdedinjenje uveljavljala, to bo presojala potem, ko ji bo znano, kako je z veljavnostjo kasnejše ustne oporoke. Odločitev sodišča je zato v tem delu preuranjena. V zvezi z vprašanjem obsega zapuščine in ali vanjo spada tudi garsonjera, pa pritožba opozarja, da je pri garsonjeri vknjižena lastninska pravica na SGP in zato ureditev zemljiškoknjižnega stanja za garsonjero ni povezana z razmerji dedičev tega zapuščinskega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Da se v zvezi z veljavnostjo ustne oporoke napoti na pravdo zapustnikovo vdovo M.B.J., je sodišče utemeljilo s tem, da vdova zatrjuje obstoj posebnih okoliščin, ki naj bi bile podane pri zapustniku in zaradi katerih ni mogel napraviti pisne (oziroma drugače oblične) oporoke ter da bi v primeru veljavnosti ustne oporoke imela korist le ta dedinja. Pritožba utemeljeno opozarja na zgrešenost takšnih razlogov. Potem ko je sodišče na naroku na zapuščinski obravnavi dne 23.11.2011 razglasilo ustno oporoko, jo je tudi štelo, kot izhaja iz zapisnika, za veljavno. Enako je odločilo v predhodnem (kasneje razveljavljenem) sklepu z dne 13.5.2011, v katerem je obrazložilo okoliščine, v katerih je bila izjavljena poslednja volja C.M.B. 5. Zapustnikov sin je na zapuščinski obravnavi veljavnosti ustne oporoke nasprotoval s trditvami o neobstoju izrednih razmer in o zmoti v nagibu zapustnika. Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Na pravdo sodišče napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Ob dejstvu, da je sodišče štelo po opravljeni materialnopravni presoji ustno oporoko za veljavno, je nelogičen sklep, da je v zvezi z dokazovanjem veljavnosti oporoke napotilo na pravdo dedinjo, ki je prav tako zatrjevala, da je oporoka veljavna. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se na pravdo v zvezi z veljavnostjo ustne oporoke napoti dediča C.B., ki je obstoju izrednih razmer nasprotoval. 6. Pritožba tudi utemeljeno opozarja na preuranjenost prekinitve postopka zaradi dokazovanja razdedinjenja C.B. v zapustnikovi oporoki z dne 11.11.2008. Ker je bila kasneje napravljena druga oporoka, katere veljavnost je med dediči sporna, bi moralo sodišče najprej opraviti presojo vpliva razdedinjenja, zapisanega v oporoki z dne 11.11.2008, na dedovanje po ustni oporoki, če bi se ta izkazala za veljavno. Gre za vprašanje, ali so s sestavo ustne oporoke v celoti nadomeščena oporočna razpolaganja iz pisne oporoke. S tem v zvezi pa zapustnikova vdova še trdi, da se bo glede razdedinjanja po prvi oporoki opredelila šele potem, ko bo jasno, katera od obeh oporok velja, kar je dodaten razlog za preuranjeno odločitev o napotitvi na pravdo. Tudi v tem delu je torej pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter sklep v tem delu razveljavilo.

7. Utemeljena pa je pritožba tudi v zvezi z izpodbijanjem odločitve sodišča, da naj dedinja M.B.J. v pravdi dokaže, da v zapuščino sodi garsonjera v N. Tako iz sklepa sodišča kot iz zemljiškoknjižnih podatkov v spisu je razvidno, da gre za nepremičnino, pri kateri kot lastnik ni vpisan sodedič (če bi bil, bi to bi imelo za posledico spor med dediči o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino – 1. točka 212. člena ZPP), temveč gre za nepremičnino, pri kateri je lastninska pravica vpisana na tretjega. To dejstvo sicer ne izključuje možnosti vložitve tožbe zapustnikove vdove, ki trdi, da je dedinja (tudi) tega zapustnikovega premoženja, vendar pa zato, ker ne gre za spor med dediči v zvezi s tem, prekinitev zapuščinskega postopka ni potrebna. Tudi v tem delu je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia