Jedro

Za presojo, ali je objekt nelegalna gradnja ali ne, je odločilno le, ali bi zanjo moralo biti pridobljeno gradbeno dovoljenje in ali je to gradbeno dovoljenje tudi pridobljeno, ne pa razlogi, zakaj ni bilo pridobljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski inšpekcijski organ je tožnici z izpodbijano odločbo naložil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo prizidka – končne vrstne hiše (etažnosti P + M, širine 5,60 m, dolžine 6,10 m, višine na slemenu 6,70 m in ob napušču 2,50 m) na zemljišču s parc. št. 2298/2 in 2298/17, obe k. o. ... (1. točka izreka) in da mora v roku 60 dni po vročitvi te odločbe odstraniti navedeno nelegalno gradnjo ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Za nelegalno gradnjo so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 4. točka), poleg tega je organ še navedel, da stroški v tem postopku niso nastali (5. točka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka) in da je takse prosta (7. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je inšpektor na ogledu 10. 6. 2004 ugotovil, da se na južni strani obstoječe vrstne hiše gradi nov prizidek, ob kontrolnem ogledu 22. 8. 2013 je ugotovil, da je prizidek v celoti dokončan in v uporabi, 10. 10. 2013 pa je opravil še izmero objekta. V postopku je bilo ugotovljeno, da je objekt namenjen bivanju, da gre za manj zahteven objekt, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in da to po podatkih Upravne enote Ljubljana ni bilo izdano. Zato je inšpektor glede na veljavno zakonodajo ugotovil, da je obravnavani prizidek nelegalna gradnja in zanjo izrekel predpisane inšpekcijske ukrepe.

Drugostopenjski upravni organ je ob reševanju tožničine pritožbe v 1. točki izreka nadomestil besedo „pravnomočnega“ z besedo „dokončnega“, ker je prvostopenjski organ navedel, da je tožnica obravnavani objekt gradila brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja namesto dokončnega gradbenega dovoljenja. Odpravil je tudi drugo in četrto alinejo 4. točke izreka in ju nadomestil z novo četrto alinejo, tako da prepovedi iz 158. člena ZGO-1 ne bodo nezakonito omejile zemljiškoknjižne lastnice. V preostalem delu je pritožbo zavrnil. Tožnica zoper odločbo inšpekcijskega organa vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in „nepravilnega sklepanja o dejanskem stanju“. Sodišče seznanja, da je tudi v njenem interesu, da se „legalizacija prizidka“ uredi, vendar mora najprej pridobiti v last zemljišče, na katerem prizidek stoji. Navaja, da Mestna občina Ljubljana rešuje njen zahtevek za odkup zemljišča parc. št. 2298/2 k. o. ..., vendar ta še ni rešen, čeprav ima zagotovilo, da Mestna občina nima zadržkov zoper prodajo. Pojasnjuje, da svoji družini ni mogla odreči otroške sobe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Glede na navedeno zakonsko podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja in ker ni sporno, da za gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, potrjene z razlogi drugostopenjske, s katerimi je utemeljeno, da bi morala tožnica kot investitorka spornega objekta na zemljišču s parc. št. 2298/2 in 2298/17, obe k. o. ..., razpolagati z gradbenim dovoljenjem že pred začetkom gradnje. Sodišče se strinja tudi z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ zavrnil pritožbene navedbe. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Za presojo, ali je objekt nelegalna gradnja ali ne, je torej odločilno le, ali bi zanjo moralo biti pridobljeno gradbeno dovoljenje in ali je to gradbeno dovoljenje tudi pridobljeno, ne pa razlogi, zakaj ni bilo pridobljeno. Zato na odločitev ne morejo vplivati tožničine navedbe o tem, da družini svojega sina ni mogla odreči otroške sobe in da si prizadeva odkupiti zemljišče, na katerem stoji sporni prizidek.

Tožnica v dopolnitvi tožbe navaja, da odločbo inšpekcijskega organa izpodbija zaradi bistvene kršitve pravil upravnega postopka, vendar tega očitka ne konkretizira, iz obrazložitve izpodbijane odločbe in listin v upravnem spisu pa tudi ne izhaja, da bi bila tožnici kršena pravica do procesnih jamstev, ki jih zagotavlja drugi odstavek 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Glede na očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju sodišče pojasnjuje, da tožnica ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenega za presojo zakonitosti izrečenih inšpekcijskih ukrepov, v tožbi ne izpodbija z navedbo drugih pravno pomembnih okoliščin, zato sodišče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v zadevi. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.

Ker je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (o dimenzijah in namembnosti prizidka in da za njegovo gradnjo gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).