Posredovanje rezultatov o biološkem montoringu inšpekcijskemu organu in delodajalcu

Datum

19.03.2026

Številka

07121-1/2026/264

Kategorije

Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 9. 3. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem:

1.

ali ima Inšpektorat Republike Slovenije za delo pravico do dostopa do individualiziranih podatkov o zdravstvenem stanju posameznega delavca;

2.

ali je nadzorni namen inšpektorata mogoče doseči z obdelavo anonimiziranih ali agregiranih podatkov;

3.

kakšen je dopusten obseg podatkov o rezultatih biološkega monitoringa, ki se lahko posredujejo inšpekcijskemu organu in delodajalcu.

V zaprosilu pojasnjujete, da se ne strinjate z mnenjem IP št. 0712-1/2019/939 z dne 23. 4. 2019.

Menite, da je za delodajalca, z vidika zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja, relevanten predvsem podatek o ustreznosti oziroma neustreznosti uvedenih preventivnih ukrepov ter morebitna potreba po njihovem izboljšanju, ponovitvi meritev ali začasnem umiku delavca z delovnega mesta. Posredovanje konkretnih številničnih vrednosti za ta namen ni nujno in praviloma tudi presega obseg podatkov, ki so potrebni za dosego tega namena. V okviru zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je zato po našem mnenju ustrezno, da se delodajalcu posreduje strokovna ocena o ustreznosti ali neustreznosti uvedenih ukrepov (npr. da trenutni ukrepi niso zadostni in da je potrebna njihova dopolnitev ali umik delavca z delovnega mesta), ne pa tudi podrobni individualizirani zdravstveni podatki.

Obenem menite, da sta, pri interpretaciji konkretnih rezultatov biološkega monitoringa za posameznega delavca, potrebna posebna previdnost ter ustrezno specialistično znanje s področja medicine dela, s katerim razpolaga pooblaščeni izvajalec medicine dela, prometa in športa. Strokovna presoja posameznega rezultata (vključno z oceno njegovega pomena za zdravstveno stanje delavca ter potrebo po nadaljnjih diagnostičnih ali preventivnih ukrepih) ni v domeni delodajalca niti inšpekcijskega organa, saj za takšno presojo nimata ustreznega strokovnega znanja s področja medicine dela.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.

Če je to potrebno za izvedbo konkretnega inšpekcijskega nadzora iz pristojnosti Inšpektorata RS za delo, se lahko inšpektorat seznani tudi s konkretnimi rezultati biološkega monitoringa, ki se nanašajo na določenega delavca.

2.

Če se v konkretnem primeru izkaže, da za izvedbo konkretnega inšpekcijskega nadzora zadoščajo anonimizirani podatki, je tudi inšpektorat dolžan pridobiti podatke v taki obliki.

3.

IP izven konkretnega nadzornega postopka ne more vnaprej in na splošno določati nabora podatkov, ki ga lahko ali mora določen upravljavec v konkretnem primeru posredovati inšpektoratu za določen namen.

4.

Po mnenju IP v skladu z novim Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št.

72/21,

29/24

in

26/25) ni več pravne podlage za posredovanje individualiziranih osebnih podatkov (konkretnih rezultatov) o biološkem monitoringu delavčevemu delodajalcu.

Obrazložitev

Mnenje IP št. 0712-1/2019/939 z dne 23. 4. 2019 se ne nanaša na problematiko posredovanja osebnih podatkov inšpekcijskim službam, zaradi česar vaše nestrinjanje z vsebino mnenja v tem kontekstu ni relevantno. Mnenje je relevantno le v kontekstu posredovanja podatkov delodajalcu.

IP mnenja št. 0712-1/2019/939 z dne 23. 4. 2019 ne bo spremenil, ker se mnenje pravilno navezuje na takrat veljavni Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki je sedaj razveljavljen in nadomeščen z novim.

Iz 12. člena novega Pravilnika, po mnenju IP, ne izhaja izrecna podlaga za posredovaje

osebnih podatkov o konkretnih rezultatih biološkega monitoringa o posameznem delavcu delodajalcu

. Določba zadnjega stavka šestega odstavka 12. člena se glasi »Izvajalec medicine dela rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posreduje delodajalcu«. Po mnenju IP zadnjega stavka šestega odstavka 12. člena Pravilnika zaradi nedoločnosti ni možno razlagati v smislu, da se nanaša na osebne podatke, temveč na anonimizirane (npr. agregirane, statistične) podatke. Poleg tega se omenjena določba nanaša na delavce (v množini), zaradi česar je težko govoriti o podlagi za individualizirano posredovanje osebnih podatkov. Iz določbe tudi izhaja, da se podatki delodajalcu posredujejo zaradi doseganja nekih širših in ne le individualnih učinkov. Dodatno se načeloma pridružujemo vašemu mnenju o tem, da bi bilo posredovanje konkretnih osebnih podatkov verjetno v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 5. člena Splošne uredbe.

Inšpektorat RS za delo ima zakonsko podlago – v smislu (g) in (i) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe ter (c) in (e) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe – za seznanitev z osebnimi podatki delavcev

(npr. na način vpogleda, pridobitve reprodukcij, začasnega prevzema originalne dokumentacije) zlasti v naslednjih zakonih:

-v Zakonu o inšpekciji dela (ZID-1) v 11. členu;

-v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) v 19. členu;

-v Zakonu o prekrških (ZP-1) v četrtem odstavku 45. člena in

-v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), na primer v 34.a členu.

Pogoj je, da gre za izvajanje inšpekcijskega ali prekrškovnega postopka iz zakonske pristojnosti inšpektorata, osebni podatki pa so neizogibno potrebni za vodenje postopka ali/in za odločanje. Pri tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz 5. člena Splošne uredbe. Zgornje podlage lahko veljajo tudi za zdravstvene osebne podatke.

IP ni pristojen presojati, ali so v konkretnem nadzoru zahtevani osebni podatki res potrebni za izvedbo nadzora s strani inšpektorata. Prav tako ni pristojen za inšpekcijski nadzor nad postopkom inšpekcijskega nadzora, ki ga opravlja drug inšpekcijski organ pri nekem zavezancu.

V tem mnenju se primeroma sklicujemo tudi na naslednja mnenja IP:

-https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-zvop-2%2Fobdelava-osebnih-podatkov-pri-in%C5%A1pekcijskem-nadzoru-v-vrtcu-1686554069,

-https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-gdpr%2Fposredovanje-op-u%C4%8Dencev-in%C5%A1pekcijski-slu%C5%BEbi

in

-https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-gdpr%2Frazkritje-osebnih-podatkov-o-pacientih-zirs.

Argument v vašem zaprosilu, da delodajalec in inšpektorat nimata strokovnega znanja za interpretacijo rezultatov, v konkretnem primeru ni bistven, saj – odvisno od konkretnega namena uporabe podatkov ter vsebine podatkov – ni vedno potrebna posebna strokovna interpretacija podatkov za dosego njihove uporabnosti (npr. za dosego dokaznih učinkov ali za splošno ukrepanje), poleg tega lahko uporabnik za interpretacijo podatkov angažira nevtralnega strokovnjaka (npr. izvedenca v inšpekcijskem postopku) ali pa angažira morebitnega strokovnjaka, ki pri njem opravlja delo.

Lepo pozdravljeni,

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka