Jedro

Izpodbijani akt o odločilnih dejstvih nima razlogov. Ne pojasni, kdaj naj bi predlagatelj obnove izvedel za izdano odločbo in iz česa tak zaključek izhaja. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi prvostopenjski organ vlogo z dne 8. 8. 2018 in dokazila, ki so ji bila priložena, vročil tožnici in ji dal možnost, da se o trditvah in dokazih predlagatelja obnove izjavi pred izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Območne geodetske uprave Sevnica št. 35311-3/2018-4 z dne 18. 9. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom ugodil predlogu za obnovo upravnega postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 3903 s sosednjo parc. št. 4101, vse k.o. ..., ki se je zaključil z izdajo odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Sevnica št. 02112-870/2017-2 z dne 21. 12. 2017 v obsegu, da se A. A. zagotovi udeležba v upravnem postopku kot stranskemu udeležencu.

2. V obrazložitvi navaja, da je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna Geodetska uprava Sevnica, na zahtevo tožnice B. B. 21. 12. 2017 izdala odločbo IDPOS 6221 o ureditvi meje parcele 3903 s sosednjo parcelo 4101 k.o. ..., katerih lastnica je. Dne 11. 7. 2018 je organ prejel vlogo A. A., v kateri uveljavlja ničnost odločbe in predlaga obnovo postopka. Predlog za obnovo postopka je utemeljil s tem, da se z odločbo o evidentiranju meje bistveno zmanjšuje površina parc. št. 3903 k.o. ..., s čimer se posega v predmet zavarovanja in s tem v njegove pravne koristi. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je predlagatelj pri parc. št. 3903 k.o. ...vknjižen kot hipotekarni upnik, vsak poseg v to nepremičnino, ki bi lahko imel za posledico zmanjšanje njene vrednosti ali drugačno poslabšanje stanja, pa vpliva tudi na pravne koristi hipotekarnega upnika. Osebni, neposredni in pravno varovani interes hipotekarnega upnika obstaja na podlagi 151. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki ga varuje pred vsakim ravnanjem, ki bi zmanjševalo vrednost zastavljene nepremičnine in poslabševalo možnosti, da se iz obremenjene nepremičnine uspešno poplača. Zato je predlogu za obnovo postopka ugodil, zavrnil pa je predlog za izrek ničnosti odločbe, saj zatrjevani ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni podan.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Strinja se z razlogi prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za obnovo postopka. Z napadeno odločbo je bil namreč evidentiran premik meje za približno 7 m, kar je imelo za posledico, da se sedaj več kot polovica hiše nahaja na sosednji nepremičnini, na kateri ni hipoteke. Za namen določitve poteka predlagane meje med parcelama 3903 in 4101, obe k.o. ..., je bila določena natančnost katastrskih podatkov na +/- 7 m, kar pomeni, da je v tem pasu mogoč dogovor o poteku meje v "korist" ali v "škodo" ene ali druge mejne parcele, možno pa je, da bi se tudi ob pravilno izvedenem geodetskem postopku ureditve meje površina ene izmed parcel zmanjšala, kar bi lahko vplivalo na vrednost nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka. Kot neutemeljene zavrača tožničine navedbe, da prvostopenjski organ ni obrazložil pravočasnosti predloga za obnovo postopka. Iz izpodbijanega sklepa je razvidna ugotovitev, da je predlagatelj v dopolnitvi vloge utemeljil njegovo pravočasnost. O tem, da je bila izdana odločba prvostopenjskega organa, je bil seznanjen z elektronskim sporočilom geodetske uprave z dne 6. 6. 2018, kateremu je bila odločba tudi pripeta, tako da pred tem dnem za njen obstoj ni vedel. Ker je bil predlog za obnovo vložen 4. 7. 2018, je bil tudi po mnenju drugostopenjskega organa vložen pravočasno. Res je sicer, da je prvostopenjski sklep v tem delu pomanjkljivo obrazložen, vendar to ne predstavlja razloga za njegovo odpravo.

4. Tožnica v tožbi odločitvi nasprotuje. Navaja, da predlagatelj postopka obnove v svojem predlogu ni podal trditev o njegovi pravočasnosti in je tudi ni izkazal, zato bi ga moral prvostopenjski organ zavreči. Izpodbijani sklep o pravočasnosti predloga tudi nima nobenih razlogov, saj vsebuje le kratek zapis, da je predlagatelj po pozivu geodetske uprave v dopolnitvi vloge utemeljil pravočasnost predloga, taka obrazložitev pa ne zadošča in je podana bistvena kršitev določb postopka. Kršitev postopka je podana tudi zato, ker prvostopenjski organ tožnice ni seznanil z vlogo, s katero je predlagatelj dopolnil svoj predlog za obnovo in dokazili o pravočasnosti ter ji ni dal možnosti, da se o tem izjasni. Tožnica je za to vlogo izvedela šele iz drugostopenjske odločbe. Nadalje je kot datum vložitve predloga za obnovo naveden 4. 7. 2018, iz obrazložitve prvostopenjske odločbe pa izhaja, da je organ vlogo prejel šele 11. 7. 2018. Če bi bil predlog oddan 4. 7. 2018, bi ga moral organ prejeti naslednji dan, ne pa šele čez 7 dni. Pri tem je predlagatelj okoliščine, s katerimi je utemeljeval pravočasnost predloga, navajal šele v vlogi z dne 8. 8. 2018, kar je nedvomno po izteku 30 - tih dni od seznanjenosti z odločbo.

5. Tožnica tudi vztraja, da predlagatelj ni izkazal pravne koristi za udeležbo v upravnem postopku, saj se v svojem predlogu ni skliceval na noben zakon ali drug predpis, na podlagi katerega bi imel pravno korist za udeležbo v mejnem postopku med dvema parcelama, ki so njena last. A.A. kot imetnik zastavne pravice po 11. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin ni stranka v postopku in ne varuje nobene pravne koristi, ki bi mu bila priznana z zakonom. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in odloči, da se predlog za obnovo postopka zavrže oziroma zavrne ter podrejeno, da ga odpravi in vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ni pa odgovorila na tožbo.

7. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da predstavljajo tožničine trditve, da ni bila seznanjena z vlogo stranke z interesom z dne 8. 8. 2018 in prilogami, s katerimi je predlagatelj dopolnil predlog za obnovo, tožbeno novoto. V tožbi tožnica tudi na novo uveljavlja, da je datum vložitve predloga za obnovo postopka 4. 7. 2018 in da iz obrazložitve izhaja, da je toženka predlog prejela šele 11. 7. 2018 ter si nato izmišljuje hipoteze v zvezi s pravočasnostjo vloge. Nadalje je tožbena novota trditev, da je vloga predlagatelja obnove vložena šele 8. 8. 2018, ker je bila šele takrat dopolnjena in je zato vložena po preteku 30 dni od seznanitve z odločbo z dne 21. 12. 2017. Prav tako ne drži, da izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena, saj je toženka v njej ugotovila, da je predlagatelj utemeljil pravočasnost v dopolnitvi vloge. S tem, ko tožnici ta vloga ni bila vročena, ji ni bila kršena pravica do izjave, saj upravni organ pravočasnost vloge preverja po uradni dolžnosti in se o tem tožnica nima kaj izjavljati. Tudi pravno naziranje, da je bil predlog vložen šele 8. 8. 2018, je napačno, saj je bila vloga vložena že dne 4. 7. 2018. Kasnejše dopolnitve ne pomenijo, da je bila vložena kasneje. V nadaljevanju opisuje okoliščine, na katere opira svoj pravni interes za sodelovanje v postopku ugotavljanja meje in ravnanja tožnice, za katera zatrjuje, da so bila vsa usmerjena v preprečitev poplačila njegove terjatve. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8. Tožba je utemeljena.

9. Tudi po presoji sodišča je pravni interes hipotekarnega upnika za sodelovanje v postopku evidentiranja meje nepremičnine, na kateri ima ustanovljeno zastavno pravico, izkazan. Toženka pravilno opozarja, da 151. člen SPZ daje upniku pravico, da se upre neupravičenemu slabšanju stanja nepremičnine oziroma zmanjševanju njene vrednosti. O tem, ali gre zaradi spremembe meje za neupravičeno poslabšanje, tj. za poseg v pravni položaj predlagatelja obnove, pa se v primeru pravočasnega, popolnega in dovoljenega predloga presoja v obnovljenem postopku. Zato je v obravnavani zadevi relevantno, ali je predlog vložen pravočasno, kar je med strankama in stranko z interesom sporno.

10. Prvi odstavek 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.

11. Sodišče se strinja s tožnico, da izpodbijani akt o teh, odločilnih dejstvih, nima razlogov. Prvostopenjski organ namreč v zvezi s pravočasnostjo predloga uvodoma navede, da je predlog prejel 11. 7. 2018, nato pa na naslednji strani obrazložitve še doda stavek, da je predlagatelj po pozivu geodetske uprave pravočasnost svoje vloge utemeljil v dopolnitvi vloge, katero je geodetska uprava prejela dne 8. 8. 2018. Ne pojasni pa, kdaj naj bi predlagatelj obnove izvedel za izdano odločbo in iz česa tak zaključek izhaja. Šele drugostopenjski organ nato v obrazložitvi odločbe pojasni, da je predlagatelj predlog vložil 4. 7. 2018 ter obrazloži okoliščine in dokaze, navedene oziroma predložene v dopolnitvi predloga z dne 8. 8. 2018, zaradi katerih šteje, da je bil vložen pravočasno.

12. Tožnica zatrjuje bistveno kršitev postopka, ker ji ta dopolnitev ni bila vročena. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo ugovarja, češ da tožnica s tem uveljavlja tožbene novote. Vendar pa tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

13. Po presoji sodišča tožnica te možnosti ni imela. V pritožbi je izrecno uveljavljala, da predlagatelj obnove v svojem predlogu ni podal nobene trditve glede pravočasnosti predloga in je ni izkazal in da prvostopenjski sklep o teh, odločilnih dejstvih, nima nobenih razlogov. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi prvostopenjski organ vlogo z dne 8. 8. 2018 in dokazila, ki so ji bila priložena, vročil tožnici in ji dal možnost, da se o trditvah in dokazih predlagatelja obnove izjavi pred izdajo odločbe. Vročen ji je bil zgolj predlog za obnovo. Tako je, kot opozarja v tožbi, za vlogo in v njej navedene razloge za pravočasnost, izvedela šele iz drugostopenjske odločbe. Glede na to tožnica z ugovorom, da se o predlagateljevih trditvah v zvezi s pravočasnostjo predloga ni mogla izreči, v tem upravnem sporu ni prekludirana in upravičeno uveljavlja, da je toženka bistveno kršila postopek, ko ji ni dala možnosti, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

14. Iz istega razloga tožnica tudi ne more biti prekludirana s trditvami o tem, da je obrazložitev drugostopenjskega organa glede pravočasnosti neprepričljiva, saj je med oddajo pošiljke s predlogom za obnovo, tj. 4. 7. 2018 in datumom, ki ga prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu navaja kot datum prejema (11. 7. 2018) neobičajno dolgo obdobje. Tudi o tej, potencialno relevantni okoliščini, se namreč pred izdajo odločbe ni mogla izjasniti, ker je datum 4. 7. 2018 naveden šele v drugostopenjski odločbi.

15. Glede na navedeno je bilo treba tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS - 1 ugoditi in izpodbijani akt odpraviti. Ker je bilo potrebno izpodbijani akt odpraviti že iz navedenih razlogov, se sodišče o ostalih tožbenih razlogih ni izrekalo. Prvostopenjski organ naj tožnici vroči dopolnitev vloge predlagatelja obnove, ki ga je prejel 8. 8. 2019, ter ji omogoči, da se o tem izjavi pred izdajo odločbe. Če se bo v ponovljenem postopku izkazalo za pomembno, pa bo moral tudi ugotoviti in pojasniti, ali je oziroma čemu je prišlo do časovne razlike med zatrjevanim datumom oddaje predloga za obnovo in datumom, ki ga v izpodbijanem aktu navaja kot datum prejema. Pred izdajo odločbe bo moral o svojih ugotovitvah v zvezi s tem seznaniti tožnico in ji dati možnost, da se o njih izjavi.

16. Ker je bilo že iz izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožnica, saj v konkretnem primeru za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1: podatki postopka tega ne omogočajo, tožnica težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o samem predlogu za obnovo. Sodišče še dodaja, da iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnico sta v postopku zastopala odvetnika, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenka tožnika je zavezanka za DDV), kar znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST-1 bo sodna taksa vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.