Jedro

Tudi če se stranki v izvensodni poravnavi dogovorita, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pa na kasnejšem naroku za glavno obravnavo, na kateri je tožeča stranka tožbo umaknila, stranki priglasita stroške pristopa na narok, mora sodišče o teh stroških odločati skladno z določili ZPP in ga sklenjena izvensodna poravnava glede stroškov postopka ne veže. Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožena stranka izpolnila zahtevek, je skladno z 1. odstavkom 158. člena ZPP sodišče tožeči stranki pravilno naložilo, da je toženi dolžna povrniti stroške pristopa na narok.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa (2. tč.

izreka) spremeni tako, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 13.200,00 SIT (namesto

33.000,00 SIT), v preostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti del njenih pritožbenih stroškov v višini 16.938,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.9.2005 do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v zvezi s tožbo tožeče stranke zoper toženca zaradi umika tožbe ustavilo (1. tč. izreka) in tožeči stranki naložilo, da tožencu povrne stroške postopka v višini 33.000,00 SIT v 8 dneh in pod izvršbo (2. tč. izreka).

Zoper 2. tč. izreka citiranega sklepa se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in ga spremeni tako, da odloči, da sta pravdni stranki dolžni sami nositi vsaka svoje stroške tega postopka. V pritožbi navaja, da stroški, ki so nastali tožencu v zvezi s pristopom na narok dne 15.6.2005, niso nastali po krivdi tožeče stranke. Poleg tega sta se pravdni stranki v izvensodni poravnavi z dne 14.5.2004 izrecno dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Toženec kljub sklenjeni izvensodni poravnavi z dne 14.5.2005 ni umaknil revizije zoper izdano pravnomočno sodbo. Zaradi vložene revizije sta bili sodbi prve in druge stopnje razveljavljeni. Po razpisani novi glavni obravnavi je sedanji toženčev pooblaščenec na pooblaščenca tožeče stranke naslovil pismo, v katerem je sporočil da na umik tožbe ne bo pristal. Tudi sicer so stroški po višini napačno odmerjeni.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta tožeča stranka in toženec dne 14.5.2004 sklenila pogodbo o izvensodni poravnavi (A 4) v kateri sta se v 5. tč. med drugim dogovorila, da pogodbenika nosita vsak svoje stroške vseh sodnih postopkov, ki so tekli med njima, razen v primeru, če drugi pogodbenik, torej toženec ne bi v roku poravnal svojih obveznosti in bi nastopila situacija, ki jo je opredeljeval 1. odst. 5. čl. te izvensodne poravnave. Po sklenjeni izvensodni poravnavi je sodišče prve stopnje v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 168/2004 z dne

1.2.2005, s katerim je to sodišče reviziji toženca ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, revizijske stroške pa štelo kot nadaljnje stroške postopka, razpisalo narok za glavno obravnavo. Na tem naroku za glavno obravnavo dne 15.6.2005 je tožeča stranka umaknila tožbo in priglasila stroške za pristop na ta narok v višini 250 točk, pri čemer je pojasnila, da je dne

11.3.2005 prejela dopis pooblaščenca toženca, iz katerega izhaja, da toženec na eventuelni umik tožbe pred delovnim sodiščem ne pristaja. Na tem naroku se je toženec z umikom strinjal in priglasil svoje stroške za pristop na današnji narok, poročilo stranki 10 točk in konferenco s stranko 100 točk, vse povečano za 20 % DDV.

Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o priglašenih stroških postopka ravnalo pravilno, ko je o teh stroških odločalo na podlagi določbe 1. odst. 158. čl. ZPP, po kateri mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je toženec zahtevek izpolnil. Ker v konkretnem primeru ni šlo za slučaj, da bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 1. odst. 158. čl. ZPP naložilo tožeči stranki, da je dolžna tožencu povrniti njegove pravdne stroške. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, dogovor o stroških postopka, opredeljen v izvensodni poravnavi, po stališču pritožbenega sodišča sodišča prve stopnje ni vezal v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških. To velja še posebej ob upoštevanju dejstva, da sta tako tožeča stranka kot toženec na naroku za glavno obravnavo z dne 15.6.2005 priglasila pravdne stroške, ki so nastali po sklenitvi izvensodne poravnave.

Dejstvo, da toženec že vložene revizije zaradi sklenitve izvensodne poravnave ni umaknil, na obveznost tožeče stranke, da zaradi umika tožbe povrne tožencu potrebne pravdne stroške, ne vpliva. Če bi namreč toženec že vloženo revizijo umaknil, bi ostala sodba sodišča prve stopnje opr.št. II Pd 269/98 z dne

25.4.2001, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča opr.

št. Pdp 1277/2001 z dne 14.2.2003 pravnomočna, kar pomeni, da bi tožeča stranka razpolagala z izvršilnim naslovom napram tožencu.

Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o tem, da je dolžna tožeča stranka tožencu povrniti njegove pravdne stroške, ne vpliva niti z ničemer izkazano zatrjevanje tožeče stranke, da je toženec v posebnem pismu sporočil, da ne bo pristal na umik tožbe. Tožeča stranka je imela možnost, da bi s pisno vlogo podala umik tožbe, tega bi sodišče prve stopnje poslalo tožencu v odgovor. Če se toženec z umikom ne bi strinjal, bi sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo in če bi na tem naroku za glavno obravnavo toženec soglašal z umikom, potem bi bilo pri odločitvi o pravdnih stroških možno uporabiti določbo 1. odst. 156. čl. ZPP, na katero se smiselno sklicuje tožeča stranka v pritožbi.

Pritožba pa se utemeljeno sklicuje na zmotno uporabo 1. in 2. odst. 155. čl. ZPP v zvezi z določbami Odvetniške tarife (OT, Ur.

l. RS, št. 67/2003) v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Pritožba tožeče stranke pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje priglašene pravdne stroške toženca ni odmerilo v skladu z OT. Na podlagi 3. odst. tar. št. 20 OT se zastopanje na naroku, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali z pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen, nagradi z 25 % iz tar. št. 18 OT. Tožeča stranka je vtoževala denarni zahtevek v višini 2.106.669,00 SIT, sestava tožbe s takšnim tožbenim zahtevkom pa se z ozirom na tar. št. 18/1 OT ovrednoti z nagrado 400 točk po OT. Ob upoštevanju že omenjene tar. št. 20/3 OT je torej toženec za zastopanje na naroku dne 15.6.2005 upravičen do nagrade 100 odvetniških točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred sodiščem prve stopnje (110,00 SIT) in 20 % DDV znaša

13.200,00 SIT. Ob upoštevanju navedenega je sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo ter izpodbijani del sklepa delno spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo, da tožencu povrne del njegovih pravdnih stroškov v znesku 13.200,00 SIT (in ne

33.000,00 SIT) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila v 8 dneh in pod izvršbo (3. tč.365. čl. ZPP), medtem ko je v preostalem pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, ji je dolžan toženec povrniti sorazmerni del pritožbenih stroškov. Sodišče je tožeči stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe 125 točk po Odvetniški tarifi (tar. št. 15/4), 2 % materialnih stroškov (3. odst. 13. čl. OT), povečano za 20 % DDV ter sodno takso za pritožbo (taksna tarifa št. 3/2) kar skupaj znaša 28.230,00 SIT. Z ozirom na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela do 60 %, ji je dolžan toženec glede na pritožbeni uspeh povrniti del njenih pritožbenih stroškov v znesku 16.938,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.9.2005 do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.