Jedro

Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. in okrožne državne tožilke se zavrneta kot neutemeljeni in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi A. A. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1, za kar mu je izreklo kazen eno leto in štiri mesece zapora, pri čemer je odločilo, da bo obdolženec izrečeno zaporno kazen prestajal v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor - Odprti oddelek Rogoza. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 se je obdolžencu v izrečeno zaporno kazen vštel tudi čas prestan v priporu, v skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa je bil obdolženec tudi oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, pa so obremenili proračun. V skladu z drugim odstavkom 105. člena ZKP sta bila oškodovanca s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pot pravde. Pod točko II prvostopne sodbe pa je bila v skladu z določbo 2. točke 357. člena ZKP zoper obdolženca zavrnjena obtožba, da bi naj storil tudi kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. V skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP so stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki nagrada zagovornika obremenili proračun.

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe sta vložila pritožbo glede odločbe o kazenski sankciji tako okrožna državna tožilka kot obdolženčev zagovornik.

3. Zagovornik v pritožbi meni, da je obdolžencu izrečena kazen zapora previsoka, pri čemer predlaga, da pritožbeno sodišče ob uporabi omilitvenih določil zniža višino zaporne kazni in obdolžencu izreče nižjo zaporno kazen ter mu ob tem izreče tudi pogojno obsodbo.

4. Okrožna državna tožilka pa v pritožbi nasprotno meni, da je obdolžencu izrečena zaporna kazen prenizka, zaradi česar tudi predlaga, da pritožbeno sodišče obdolžencu izreče višjo zaporno kazen in sicer dve leti zapora.

Na pritožbo državnega tožilstva je obdolženčev zagovornik podal pisni odgovor, v katerem navaja, da so pritožbeni očitki Okrožnega državnega tožilstva neutemeljeni, saj je izrečena zaporna kazen previsoka, kot je to pojasnjeno že v njegovi pritožbi zoper sodbo.

5. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožbi nista utemeljeni.

6. Preizkus odločbe o kazenskih sankcijah, ki ga je opravilo pritožbeno sodišče je namreč pokazal, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in tudi ustrezno ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na odmero vrste in višine kazenske sankcije, to je zlasti težo in okoliščine storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo krivde obdolženca, pri čemer je upoštevaje vse navedeno obdolžencu izreklo tudi povsem primerno zaporno kazen. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. 7. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je bila zaporna kazen eno leto in štiri mesece zapora obdolžencu izrečena ob obilnem upoštevanju olajševalnih okoliščin, predvsem tudi ob upoštevanju dejstva, da je obdolženec še nekaznovan, da je dejanje priznal in ga obžaloval, po izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja pa je tudi hudo zbolel in zaradi posledic zdravljenja raka na grlu tudi težko govori, se ne more normalno prehranjevati in lahko uživa le tekočo hrano. Prav tako sodišče pri odmeri kazni ni prezrlo obdolženčevega težkega otroštva in mladosti ter obdolženčeve odvisnosti oziroma težav z alkoholom, kot je to vse podrobneje opisano tudi v izpodbijani sodbi. Ob odmeri kazni pa je prvostopno sodišče upoštevalo tudi obdolženčevo bistveno zmanjšano prištevnost in dejstvo, da je bil pokojni B. B. v času obravnavanega kaznivega dejanja močno alkoholiziran (točka 50 izpodbijane sodbe), kar v pritožbi še posebej izpostavlja zagovornik.

8. Prvostopno sodišče je torej, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri. Pri tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno zaključilo, da pri odmeri kazni ni mogoče upoštevati še omilitvenih določil, kot to sicer v pritožbi predlaga obdolženčev zagovornik, prav tako pa tudi ni podlage za izrek pogojne obsodbe, kar v pritožbi prav tako predlaga obdolženčev zagovornik. Obdolženčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, kot je to sicer navedlo že prvostopno sodišče, torej obdolženčeva pasivnost glede naznanitve dejanja in njegova pasivnost pri iskanju pomoči neposredno po dogodku, kljub obdolženčevi alkoholiziranosti, pa tudi časovni odmaknjenosti storitve obravnavanega kaznivega dejanja, na kar se v pritožbi prav tako sklicuje obdolženčev zagovornik, nikakor ne dajejo podlage za izrek milejše kazni oziroma celo za izrek pogojne obsodbe, za kar se v pritožbi zavzema zagovornik. Pritožbeno sodišče pri tem, glede na navedbe v pritožbi, da bi naj obdolženec po dejanju celo iskal umrlega do zgodnjih jutranjih ur, dodaja še, da takšne trditve v podatkih kazenskega spisa nimajo prav nobene podlage. Navedeno je celo v nasprotju z zaključki prvostopnega sodišča o obdolženčevi pasivnosti po storjenem kaznivem dejanju.

9. Po vsem navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da je obdolžencu na prvi stopnji izrečena kazenska sankcija povsem primerna in pravična in je nikakor ne gre spreminjati ne v korist in tudi ne v škodo obdolženca, za kar si v pritožbi prizadeva okrožna državna tožilka. Obteževalne okoliščine, ki jih pri tem pritožnica izpostavlja, je prvostopno sodišče namreč pri odmeri kazni upoštevalo v zadostni meri. In ker je torej po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri odmeri kazni v zadostni meri upoštevalo tako olajševalne, kot obteževalne okoliščine in je pri tem obdolžencu izreklo povsem pravično in primerno zaporno kazen, in ker pritožbi tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navajata ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženčevega zagovornika in okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeni.

10. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP), stroški obdolžencu po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika pa obremenjujejo proračun.