Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obveznost povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč ima samo tisti, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili „dejansko plačani“ iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki „ga je povrnila“ nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči iz objektivnih razlogov ni dobil povrnjenih stroškov od nasprotnega udeleženca, ga ne veže obveznost iz 48. člena ZBPP.
Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep št. Bpp 823/2003 z dne 7. 11. 2012 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila, da mora tožnica povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 823/2003 z dne 15. 10. 2003, v višini 235,97 EUR v roku 15 dni. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je bila pomoč dodeljena kot izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku opr. št. IV P 2333/2003. Sodni postopek je bil pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV P 2333/2003 z dne 27. 5. 2004. Iz te sodbe izhaja, da je bila tožena stranka A.A. zavezana tožeči stranki, upravičenki do brezplačne pravne pomoči, plačati pravdne stroške v višini 63.729,00 SIT (265,94 EUR) z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Nato se tožena stranka sklicuje na 46. člena ZBPP in ugotavlja, da je bilo izvajalki brezplačne pravne pomoči odvetnici B.B. izplačanih 56.548,80 SIT (235,97 EUR) s sklepom o stroških z dne 20. 12. 2004. Zato je tožena stranka odločila, kot izhaja iz izreka sklepa.
V tožbi tožnica pravi, da A.A. ni nikoli pokril stroškov postopka. Zneska ni bilo mogoče izterjati, ker je tožnik imel status tujca v Sloveniji in je dobil ukrep izgona iz države zaradi nasilja v družini, tako da je bil v spremstvu policije predan hrvaškim policistom in se je vrnil v Srbijo. Od njega ni prejela nobenega plačila, tudi ne za preživnino, ki je neizterljiva. Otroka dobivata nadomestilo za preživnino iz družinskega sklada. Nihče ji tudi ni povedal, da mora vložiti kakršno koli izvršbo. Predlaga odpravo sklepa.
Tožba je utemeljena.
Tožena stranka se v obrazložitvi sklepa sklicuje na določilo 46. člena ZBPP, ki določa, da terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Vendar pa to ni zadostna pravna podlaga za izdajo sklepa, ki ga tožnica izpodbija v tem upravnem sporu. Določilo 46. člena ZBPP je namreč treba uporabiti v povezavi z določbo 48. člena ZBPP, ki pa je v izpodbijanem aktu omenjeno le v uvodu sklepa kot podlaga glede pristojnosti tožene stranke za odločanje. Določilo 48. člena ZBPP pa ima namreč tudi materialno-pravni pomen, kajti obveznost povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč ima samo tisti, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili „dejansko plačani“ iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki „ga je povrnila“ nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka“ /.../. S tem ko je zakonodajalec uporabil pojmovno zvezo „ki ga je povrnila“ nasprotna stranka, je jasno izražen namen zakonodajalca, če upravičenec do brezplačne pravne pomoči iz objektivnih razlogov ni dobil povrnitve stroškov od nasprotnega udeleženca, ga ne veže obveznost iz 48. člena ZBPP. Tožena stranka pa v tožbi zatrjevanega dejstva, ki je ostalo sporno med strankama, ni razčistila pred izdajo izpodbijanega sklepa, pa bi ga moralo. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (48. člen ZBPP) je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in tožeča stranka je tako šele v upravnem sporu lahko zatrjevala dejstvo, da ni mogla prejeti prisojenih stroškov postopka od nasprotne stranke, ker je bila nasprotna stranka kot tujec izgnana iz države. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (2. in 4. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1).