Jedro

Pravno ni relevantno dejstvo, da nasprotna udeleženka v postopku izvršbe na njeno plačo plačuje zaostale preživninske obveznosti do obeh mladoletnih otrok, zato ne more s temi trditvami izpodbiti pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljene spremenjene okoliščine glede potreb mladoletnih otrok in zmožnosti predlagatelja ter zmožnosti nasprotne udeleženke ta dolžna prispevati višjo mesečno preživnino, in sicer za mladoletno C. C. za 20,00 EUR zvišano mesečno preživnino, za mladoletnega D. D. pa za 40,00 EUR zvišano mesečno preživnino, ki sedaj skupno za oba mladoletna otroka znaša 200,00 EUR mesečno. Odgovornost staršev je, da svojim otrokom omogočajo redno preživljanje, torej, da sproti pokrivajo nastajajoče življenjske stroške otrok.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke B. B. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki I/2 izreka.

II. Predlagatelj A. A. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje o predlogu predlagatelja odločilo tako, da je zaradi umika predloga za odvzem starševske skrbi nasprotni udeleženki B. B. nepravdni postopek ustavilo (točka I/1 izreka), nasprotni udeleženki B. B. pa naložilo dolžnost od 10. 7. 2020 dalje prispevati za preživljanje mladoletne hčere C. C. na 90,00 EUR zvišano mesečno preživnino, za mladoletnega sina D. D. pa na 110,00 EUR zvišano mesečno preživnino, namesto preživnine, ki jo je bila dolžna plačevati doslej na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju IV P 2/2019 z dne 20. 3. 2019. Odločilo je še, da je do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obveznosti nasprotna udeleženka B. B. dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila, v bodoče dospevajoče preživninske obveznosti pa je dolžna izpolnjevati do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do dneva plačila, preživninsko obveznost v določeni višini pa je dolžna izpolnjevati do prvi uskladitve preživnin z indeksom rasti življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v skladu z vsakokratnim obvestilom pristojnega Centra za socialno delo (točki I/2 izreka).

V celoti je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke z dne 25. 11. 2020 za spremembo stikov z mladoletno A.P. in mladoletnim G. P. z nasprotno udeleženko, kot so doslej določeni v točki 3 sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju M 18/2019, IV P 2/2019 z dne 20. 3. 2019 (točka II izreka). Odločilo je še, da udeleženca tega postopka krijeta vsak svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Nasprotna udeleženka B. B. (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka) je izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v točkah I/2 in II izreka sklepa. Navajala je, da nasprotuje predlogu za zvišanje preživnine na skupni znesek 200,00 EUR, na TRR ima že izvršbo za pretekle preživnine in ne bo zmogla plačevati takega zneska. Predlagala je, da preživnina ostane nespremenjena do takrat, ko bo poravnala dolg v izvršilnem postopku in bo lahko sproti plačevala, ali pa naj se poviša preživnina za mladoletnega otroka C. C. Iz izpodbijanega sklepa je razbrala, da plačuje predlagatelj zanj samo 20,00 EUR mesečno. Navajala je še, da denar od preživnine ne gre za mladoletna otroka, ampak za potrebe C. C. in predlaga, da se za oba mladoletna otroka odpre račun, kamor bosta prejemala denar, predlagatelj C. C. (v nadaljevanju: predlagatelj) pa naj z dokazili dokaže, za kaj je porabil denar. Partner nasprotne udeleženke je v bolniškem staležu zaradi delovne nesreče in sama prispeva za bivalne stroške, rok plačila je že zapadel. S stiki z otrokoma, kot so navedeni v sklepu, se ne strinja, otroka bi lahko videla samo v soboto, nedeljo in za praznike, čez teden je v službi v popoldanskem času in so med tednom stiki neizvedljivi. Sama potrjuje, da je stabilna oseba, se ne vdaja alkoholu, kot je napisano. Kot nestabilno osebo jo je prikazal bivši partner – predlagatelj, ker ga je zapustila in iz maščevanja do polbrata E. E. Tudi ni res, da je predlagatelj vozil otroka na terapije, ko so še živeli skupaj, ne da se ji več prerekati v tej zadevi, želi samo to, da z otrokoma vzpostavi stik. Tudi ni res, da je CSD želel izvesti obisk na njenem domu, o tem ni bila seznanjena, ni se nihče najavil. Sama meni, da ne dela škode otrokom, kot je navedeno v sklepu in ni neodgovorna oseba.

3. Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja zaključek, da so se v času od dne 20. 3. 2019 sklenjene sodne poravnave spremenile okoliščine glede potreb obeh mladoletnih otrok in glede zmožnosti predlagatelja, v točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa je z ugotovljenimi odločilnimi dejstvi sodišče prve stopnje utemeljilo ta svoj zaključek. Iz sklepa izhaja ugotovitev, da so se potrebe obeh mladoletnih otrok nekoliko povečale v primerjavi s potrebami v času sklenjene sodne poravnave, v drugem odstavku točke 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je ugotovilo dejstva o stroških njunega preživljanja. Ugotovilo je še, da so se zaradi odselitve predlagateljeve partnerke, s katero je živel po odhodu nasprotne udeleženke, povečali stroški bivanja na družinskega člana v družini predlagatelja, da ima predlagatelj še preživninsko obveznost v višini 20,00 EUR za dne 12. 2. 2020 rojenega otroka poleg že prej v navedeni sodni poravnavi upoštevane preživninske obveznosti do sina H. H. v višini 74,00 EUR mesečno, da ima nasprotna udeleženka preživninsko obveznost poleg mladoletne C. C. in mladoletnega D. D. še do več kot 15 let starega sina G.G., ki živi pri starših nasprotne udeleženke, v tretjem odstavku točke 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa so ugotovljena dejstva o višini predlagateljevih prejemkov v času od vložitve predloga do izpodbijane odločitve, v točki 18 obrazložitve pa dejstva o višini prejemkov nasprotne udeleženke v istem časovnem obdobju. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja še, da predlagatelj izključno sam skrbi za varstvo, vzgojo, nego in oskrbo obeh mladoletnih otrok, da nasprotna udeleženka od februarja 2019 ni izvajala (oziroma ne izvaja) stikov z mladoletnima otrokoma, da nasprotna udeleženka tekom tega postopka ni ničesar prispevala za preživljanje obeh mladoletnih otrok, niti jima ni pošiljala daril za rojstni dan, da je ob zaključku tega postopka predlagatelj od Jamstvenega in preživninskega sklada za mladoletna otroka prejemal nadomestilo preživnine v višini 71,54 EUR, da nasprotna udeleženka na nobenega od petih narokov v tem postopku ni pristopila in tudi ni sodelovala s CSD, zato sodišče prve stopnje ni moglo pridobiti podatkov o njenih drugih preživninskih obveznostih in o njenih bivalnih in življenjskih stroških, pridobilo je lahko le podatke iz javnih evidenc, iz navedb obeh udeležencev tega postopka pa je kot nesporno ugotovilo, da nasprotna udeleženka živi s polbratom predlagatelja in njegovo materjo.

6. Glede na zgoraj povzete pritožbene navedbe nasprotna udeleženka ne izpodbija v sklepu sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja glede višine stroškov mesečnega preživljanja za oba mladoletna otroka in ugotovitev o premoženjskih razmerah obeh udeležencev tega postopka.

7. Pravno ni relevantno dejstvo, da nasprotna udeleženka v postopku izvršbe na njeno plačo plačuje zaostale preživninske obveznosti do obeh mladoletnih otrok, zato ne more s temi trditvami izpodbiti pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljene spremenjene okoliščine glede potreb mladoletnih otrok in zmožnosti predlagatelja ter zmožnosti nasprotne udeleženke ta dolžna prispevati višjo mesečno preživnino, in sicer za mladoletno B. B. za 20,00 EUR zvišano mesečno preživnino, za mladoletnega D. D. pa za 40,00 EUR zvišano mesečno preživnino, ki sedaj skupno za oba mladoletna otroka znaša 200,00 EUR mesečno. Odgovornost staršev je, da svojim otrokom omogočajo redno preživljanje, torej, da sproti pokrivajo nastajajoče življenjske stroške otrok.

8. Pritožbeni očitek, da predlagatelj porabi zase preživnino, ki je namenjena mladoletnima otrokoma, je pavšalen in brez vsake dokazne podlage ob dejstvu, da predlagatelj skrbi sam za varstvo in vzgojo obeh mladoletnih otrok, nasprotna udeleženka pa z njima že več kot leto dni sploh nima stikov, se zanju ne zanima. Prav tako je neutemeljen pritožbeni predlog za odprtje posebnega računa za nakazovanje preživnine mladoletnima otrokoma in naložitve obveznosti predlagatelju polagati račun za porabljeno preživnino. Ob ugotovitvi, da nasprotna udeleženka z otrokoma sploh nima stikov, čeprav so stiki z otrokoma tudi njena dolžnost in ne le pravica, je ta pritožbeni očitek povsem pavšalen in brez vsake podlage.

9. Zdravstveno stanje partnerja nasprotne udeleženke in zapadlost njenih stroškov bivanja so povsem pravno neupoštevne okoliščine pri presoji pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zvišanju preživnine za oba mladoletna otroka. Prav tako je pravno neupoštevna pritožbena navedba, da bi predlagatelj moral plačevati višjo preživnino od 20,00 EUR za mladoletnega F. F. Ta otrok z nasprotno udeleženko ni v nobenem razmerju.

10. Sodišče prve stopnje je v točki II izpodbijanega sklepa zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, s katerim je predlagala, naj se na novo določijo stiki, v tej točki je torej povzet njen predlog stikov, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. S to odločitvijo sodišče prve stopnje torej ni na novo določilo stikov nasprotne udeleženke z mladoletnima otrokoma, nasprotna udeleženka očitno napačano razume odločitev v tem delu. Stiki, kot so določeni v sodni poravnavi z dne 20. 3. 2019, ostajajo nespremenjeni, torej zanje še vedno velja, da jih predlagatelj in nasprotna udeleženka urejata po dogovoru.

11. S trditvijo v pritožbi, da nasprotna udeleženka sama potrjuje, da je stabilna oseba, da se ne vdaja alkoholu in da ju kot nestabilno osebo prikazuje predlagatelj, ne more izpodbiti pravilnosti v točki 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovljenih dejstev in zaključkov sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka kot predlagateljica predloga za novo določitev stikov ni prepričljivo dokazala namena spremeniti svojega odnosa do otrok in resnične želje vzpostaviti z njima redne stike. Vse ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje so dokazno podprti z izvedenskim mnenjem, potrjuje pa jih tudi samo ravnanje nasprotne udeleženke v tem postopku, ki je bila povsem pasivna, česar pritožba ne izpodija.

12. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot materialnopravno pravilno in v največjo korist obeh mladoletnih otrok odločitev sodišča prve stopnje, da je neutemeljen predlog nasprotne udeleženke za spremembo stikov, oziroma za novo določitev stikov.

13. Sodišče prve stopnje je glede na zgoraj obrazloženo popolnoma in pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in je pravilno uporabilo materialno pravo, to so določbe 197. člena Družinskega zakonika (DZ) v zvezi s 183., 189. in 190. členom DZ. Pri določitvi nove višine mesečne preživnine za oba mladoletna otroka in tudi določbo 141. člena DZ, ko je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za novo določitev stikov z mladoletnima otrokoma.

14. Pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

15. Pritožba je torej v celoti neutemeljena, zato jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ter v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Po splošnem pravilu v prvem odstavku 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec nepravdnega postopka krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Zato je odločeno, da predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka v pritožbi ni zaznamovala stroškov postopka, zato o teh ni odločeno.