Jedro

Odločbo o prekršku mora je treba vročiti tako storilcu kot njegovim zagovornikom, če jih ima. Vročitev samo zagovornikom ne zadošča.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani PRp 85/2020 z dne 21. 5. 2020 in sodba Okrajnega sodišča v Kočevju ZSV 71/2020 z dne 8. 7. 2020 razveljavita ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Kočevje je storilcu izdal odločbo o prekršku zaradi prekrška po prvem odstavku 7. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Izrekel mu je globo v znesku 104,32 EUR ter mu naložil plačilo sodne takse. Zoper odločbo so storilčevi zagovorniki vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom z dne 24. 2. 2020 zavrgel kot prepozno. Zoper sklep o zavrženju so storilčevi zagovorniki vložili zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Kočevju je s sodbo ZSV 48/2020 dne 22. 4. 2020 sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo po uradni dolžnosti odpravilo. Zoper sodbo je prekrškovni organ vložil pritožbo, ki ji je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom PRp 85/2020 z dne 21. 5. 2020 ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Okrajno sodišče v Kočevju je s sodbo ZSV 71/2020 z dne 8. 7. 2020 zahtevo za sodno varstvo storilčevih zagovornikov zoper sklep o zavrženju zavrnilo kot neutemeljeno, storilcu pa naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani PRp 85/2020 z dne 21. 5. 2020 in sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju ZSV 71/2020 z dne 8. 7. 2020 je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, in sicer zaradi kršitve sedmega odstavka 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki je privedla do kršitev prvega odstavka 59. člena ZP-1, prvega odstavka 59.a člena ZP-1 in 1. alineje 62. člena ZP-1 ter kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS (v nadaljevanju Ustava) in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani odločbi razveljavi ter zadevo vrne v odločanje prekrškovnemu organu Policijska postaja Kočevje, ki naj ravna po določbah sedmega odstavka 56. člena ZP-1. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo storilcu in njegovim zagovornikom, ki nanjo niso odgovorili.

B.

4. V predmetni zadevi je postopek tekel na sledeč način: - Prekrškovni organ je storilcu izdal odločbo o prekršku zaradi prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1. Odločbo je prekrškovni organ vročil le storilčevim zagovornikom, ne pa tudi storilcu. Zoper odločbo o prekršku so storilčevi zagovorniki vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom zavrgel kot prepozno. Zagovornikom je bila odločba vročena 17. 1. 2020, zahtevo za sodno varstvo pa so vložili 27. 1. 2020. Prekrškovni organ je presodil, da se je osemdnevni rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iz prvega odstavka 60. člena ZP-1 iztekel v soboto 25. 1. 2020, ko je prekrškovni organ delal, zato tudi ni bilo podlage, da bi se skladno z drugim odstavkom 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) rok iztekel šele na ponedeljek, 27. 1. 2020.1 - Zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo so storilčevi zagovorniki vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je obravnavalo Okrajno sodišče v Kočevju. V svoji sodbi je navedlo, da je prekrškovni organ zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku napačno štel za prepozno, saj bi moral po sedmem odstavku 56. člena ZP-1 pisno odločbo o prekršku vročiti storilcu in drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo. To pravico imajo poleg storilca po prvem odstavku 59. člena ZP-1 tudi njegovi zagovorniki. Prekrškovni organ bi moral odločbo torej vročiti tudi storilcu. Okrajno sodišče je na podlagi desetega odstavka 65. člena ZP-1 sklep o zavrženju odpravilo in prekrškovnemu organu dalo napotek, naj odločbo o prekršku vroči še storilcu, rok za vložitev pravnega sredstva pa bo začel teči šele takrat, ko bo odločba vročena tudi njemu.

- Zoper sodbo okrajnega sodišča je prekrškovni organ na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZP-1 vložil pritožbo, ki ji je Višje sodišče v Ljubljani ugodilo. Po prvem odstavku 58. člena ZP-1 se, če ni v ZP-1 ali drugem zakonu drugače določeno, v hitrem postopku glede rokov in vročanja smiselno uporabljajo določila ZUP. Po prvem odstavku 88. člena ZUP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vroča njemu. Četrti odstavek 88. člena ZUP pa določa, da se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu. Višje sodišče je zato zaključilo, da je bila skladno z določbami ZUP odločba o prekršku storilcu vročena s tem, ko je bila vročena njegovim zagovornikom.

- Okrajno sodišče v Kočevju je pri ponovnem odločanju o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju sledilo stališču višjega sodišča in zahtevo zavrnilo.

5. Vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zoper sklep višjega sodišča ter sodbo okrajnega sodišča, s katero je to zavrnilo zahtevo za sodno varstvo storilčevih zagovornikov. Izpodbija stališče iz navedenih odločb, da je bila odločba o prekršku storilcu vročena z vročitvijo njegovim zagovornikom in zatrjuje, da bi moral prekrškovni organ odločbo o prekršku vročiti tako storilcu kot tudi njegovim zagovornikom.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena. Pisna odločba o prekršku se skladno s sedmim odstavkom 56. člena ZP-1 vroči kršitelju in drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo. Po prvem odstavku 59. člena ZP-1 lahko zahtevo za sodno varstvo vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Pravico do pravnega sredstva so v predmetni zadevi imeli tako storilec kot njegovi zagovorniki. Iz tega razloga bi morala biti odločba vročena tudi storilcu, rok za vložitev zahteve pa teče od zadnje vročitve pisanja.2

7. Prvi odstavek 58. člena ZP-1 sicer določa, da se, če ni v ZP-1 ali drugem zakonu drugače določeno, v hitrem postopku glede vročanja uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Določbe ZUP pridejo pri vročanju odločb o prekršku v poštev glede načina vročanja, ne pa tudi samega kroga oseb, ki jim je pisanje treba vročiti. O tem vprašanju ima ZP-1 jasno in v odnosu do ZUP specialno določbo v sedmem odstavku 56. člena ZP-1. Za razliko od določbe četrtega odstavka 88. člena ZUP, po kateri vročitev pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku šteje tudi za vročitev stranki postopka, v prekrškovnem postopku to ne zadošča, temveč je treba odločbo vročiti tudi storilcu.3 V nasprotnem primeru ni kršena le zakonska določba sedmega odstavka 56. člena ZP-1, pač pa je storilec onemogočen v svoji pravici do sodnega varstva iz 23. člena in pravici do pravnega sredstva iz 25. Ustave.

C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo zatrjevano kršitev sedmega odstavka 56. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani PRp 85/2020 z dne 21. 5. 2020 in sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju ZSV 71/2020 z dne 8. 7. 2020 razveljavilo. V veljavi tako ostane sodba Okrajnega sodišča v Kočevju ZSV 48/2020 z dne 22. 4. 2020, s katero je to odpravilo sklep o zavrženju z dne 24. 2. 2020. Postopek se torej vrne v fazo pred izdajo sklepa o zavrženju, s katerim je prekrškovni organ zavrgel zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku. Vrhovno sodišče je zato zadevo vrnilo prekšrkovnemu organu v nadaljnji postopek. Ta bo moral ugotovljeno kršitev odpraviti in kršitelju skladno s sedmim odstavkom 56. člena ZP-1 vročiti odločbo o prekršku, rok za vložitev zahteve za sodno varstvo pa bo začel teči od pravilne vročitve storilcu prekrška.

1 Drugi odstavek 101. člena ZUP se glasi: „Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.“ Če je torej zadnji dan roka sobota, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne (sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 74/2010 z dne 23. 2. 2010). 2 Enako tudi Čas, P., Orel, N., v Čas P. et al (2018): Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, str. 346. 3 Kovač, P., v Čas P. et al (2018): Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, str. 413.