Jedro

Prvi odstavek 29. člena ZBPP ne pomeni, da zaposleni odvetnik postane sam (osebno) stranka v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči. Glede tega ni videti utemeljenega razloga za razlikovanja med tem, ali je odvetnik zaposlen pri drugem odvetniku ali pri odvetniški družbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 535/2015-8 z dne 30. 9. 2015 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 24. 2. 2015, s katero je toženka zavrnila predlog odvetnice A. A. iz Odvetniške pisarne B. B. iz Ljubljane za izplačilo nagrade po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 49/2012 z dne 29. 2. 2012. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožba ni dovoljena ker tožeča stranka ni bila stranka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta in zato ne more biti tožnik v tem upravnem sporu (17. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila v postopku prosilki določena odvetnica A. A. iz Ljubljane, ki je vložila tudi predloga za plačilo stroškov zastopanja, med njimi tudi tistega, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Odvetnici A. A. je bil tudi izdan izpodbijani sklep, čeprav s pripisom „iz odvetniške pisarne B. B.“. Sodišče prve stopnje poudarja, da okoliščina, da je odvetnica, ki je bila prej stranka postopka, zaposlena v odvetniški pisarni tožnika, tožniku po citirani določbi ZUS-1 ne daje aktivne procesne legitimacije v upravnem sporu. Navedeno izhaja tudi iz 29. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki loči med izvajalci brezplačne pravne pomoči, ki so lahko odvetniki in odvetniške družbe. V obravnavani zadevi je bila za izvajanje brezplačne pravne pomoči določena odvetnica A. A. osebno.

3. Tožeča stranka (sedaj pritožnik) vlaga zoper citirani sklep pritožbo ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pri tem poudarja, da je bil ves čas postopka le on (odvetnik B. B. kot delodajalec) stranka v postopku izdaje upravnega akta, kar izhaja tudi iz odločitev tožene stranke. Odvetnica A. A. je zaposlena pri pritožniku (drugi odstavek 4. člena Zakona o odvetništvu, v nadaljevanju ZOdv), v razmerju do organa za brezplačno pravno pomoč toženke pa je uporabljala firmo, davčno številko in transakcijski račun pritožnika. V poslovnem razmerju je bil torej le pritožnik kot delodajalec. Razlaga ZBPP s strani sodišča prve stopnje je napačna, saj ni skladna z navedeno ureditvijo ZOdv in poslovnim razmerjem med pritožnikom in toženko. Iz navedenega tudi izhaja, da ima le pritožnik pravni interes za vložitev tovrstne tožbe v upravnem sporu.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Sodišče prve stopnje stranki z interesom pritožbe ni vročilo v odgovor, vendar pa navedena procesna kršitev glede na sprejeto odločitev v konkretnem primeru v položaj stranke z interesom ne posega.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 4. člena ZOdv lahko odvetnik opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi. To pomeni, da v razmerja s strankami zaposleni odvetnik ne vstopa samostojno, temveč v okviru temeljnega razmerja, ki se vzpostavi med stranko in odvetnikom ali odvetniško družbo, pri kateri je zaposlen. Ureditev ZBPP ni usmerjena v spreminjanje navedenih pravnih razmerij, ki izhajajo iz ZOdv, temveč je ZBPP treba razlagati temu skladno, saj pri drugem odvetniku (ali odvetniški družbi) zaposleni odvetnik tudi v pravnih postopkih, za katere se dodeljuje brezplačna pravna pomoč, ne nastopa samostojno. Tako prvi odstavek 29. člena ZBPP ne pomeni, da zaposleni odvetnik postane sam (osebno) stranka v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči. Glede tega ni videti utemeljenega razloga za razlikovanja med tem, ali je odvetnik zaposlen pri drugem odvetniku ali pri odvetniški družbi.

7. Tudi iz podatkov iz spisa izhaja, da je odvetnica A. A. tako v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot tudi v kazenskem postopku, za katerega je bila pravna pomoč dodeljena, vselej nastopala kot pri pritožniku zaposlena odvetnica, tudi ob uporabi firme in drugih podatkov pritožnika, kar med strankama postopka niti ni bilo sporno. Tako je mogoče utemeljeno sklepati, da je tudi v postopku izdaje izpodbijanega akta nastopala v imenu in za račun pritožnika. Zato je tudi mogoče pritrditi pritožniku, da ima prav on upravičen pravni interes za tožbo v tem upravnem sporu kot stranka skladno s 17. členom ZUS-1. 8. Ker je sodišče prve stopnje glede na navedeno nepravilno zavrglo tožbo upravičenega tožnika, je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.