Jedro

Sodišče je z izpodbijano odločitvijo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča vpisalo spremembo imetnika že vpisane hipoteke (tretji odstavek 88. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V skladu z določbami ZZK-1 je pri tem postopalo strogo formalno. O pogojih za vpis je odločalo na podlagi listine in podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot mu to nalaga 124. člen ZZK-1. Preverjalo je obstoj formalnih pogojev za vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in po tem, ko je obstoj teh pogojev ugotovilo, dovolilo predlagani vpis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižno sodišče je pri nepremičninah, navedenih v uvodu tega sklepa, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru In 706/2014 z dne 2.12.2016, dovolilo spremembo imetnika hipoteke tako, da se namesto dosedanjega imetnika P. d.d. vpiše Družba za upravljanje terjatev bank d.d. (DUTB).

2. Proti tej odločitvi se je pravočasno pritožila udeleženka M. B.. V pritožbi navaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom, ki je bil podlaga za izpodbijano odločitev, dovolilo subjektivno spremembo upnika. Novi upnik je izvršilno sodišče obvestil, da je postal upnik na podlagi pripojitve prvotnega upnika. Pritožnica meni, da je sklep, s katerim je sodišče dovolilo spremembo upnika, nezakonit. Spremembi upnika je nasprotovala in trdila, da pripojitve sploh ni bilo. Ves čas postopka poudarja, da niso izpolnjeni pogoji za vstop novega upnika v izvršbo po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Novi upnik ni izkazal prehoda terjatve s po zakonu overjeno listino - notarsko overjeno pogodbo o pripojitvi, na katero se sklicuje. Izpodbijani sklep temelji na nezakoniti listini, zato je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 6. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča vpisalo spremembo imetnika že vpisane hipoteke (tretji odstavek 88. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V skladu z določbami ZZK-1 je pri tem postopalo strogo formalno. O pogojih za vpis je odločalo na podlagi listine in podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot mu to nalaga 124. člen ZZK-1. Preverjalo je obstoj formalnih pogojev za vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in po tem, ko je obstoj teh pogojev ugotovilo, dovolilo predlagani vpis.

5. Pritožba takšno odločitev neutemeljeno napada z navedbami o domnevnih nepravilnostih sklepa izvršilnega sodišča o spremembi upnika, ki je bil podlaga za izpodbijani vpis. Pritožnici je bilo že v izpodbijanem sklepu jasno in celovito pojasnjeno, zakaj tovrstne navedbe v zemljiškoknjižnem postopku niso pravno upoštevne. Razlogi sodišča prve stopnje o tem so pravno pravilni in pritožbeno sodišče k njim nima kaj dodati.

6. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).