Jedro

Pritožnica izraža nestrinjanje s stališči izpodbijanega sklepa, ki ni sledilo njenemu predlogu in ni izločilo uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z osebo A. A., kljub temu, da je navedeno izjavo dala obdolženka preden je bila poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Izločitev predmetne izjave ni potrebna, saj je bilo tekom postopka že odločeno, da se izjava izloči. Iz Uradnega zaznamka SDT RS z dne 11. 4. 2016 je razvidno, da je okrajni državni tožilec navedeno obvestilo izločil in odločil, da se shrani v posebnem ovitku, ki je del državnotožilskega spisa. Glede na pojasnjeno ni potrebno ponovno odločanje o izločitvi obvestila, ampak bo moralo sodišče prve stopnje predmetno obvestilo le poslati SDT RS.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka zavrnilo predlog zagovornice obtožene A. A. za izločitev sodne izvedenke B. B., pod točko II izreka pa je zavrnilo predloge zagovornikov obtožencev za izločitev dokazov.

2. Zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa sta pritožbo vložila: - zagovornik obtožene C. C. iz vseh pritožbenih razlogov, ki je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu obrambe za izločitev dokazov kot tudi predlogu za izločitev izvedenke B. B.; - zagovornica obtožene A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki je predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov ugodi, podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Na pritožbi je odgovoril okrajni državni tožilec D. D. iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in predlagal zavrnitev pritožb. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

**K pritožbi zagovornika obtožene C. C.**

5. Težišče pritožbenega zavzemanja za izločitev mnenja izvedenke B. B. pritožnik utemeljuje s pristranskostjo izvedenke, ker se je opredeljevala do krivde obtoženih. Obtoženim je očitala sklepanje fiktivnih pogodb, torej kaznivo dejanje, ki niti ni predmet te obtožbe. Identične navedbe je pritožnik podal že v predlogu za izločitev izvedeniškega mnenja B. B., do katerih se je sodišče prve stopnje v točki 18 obrazložitve argumentirano opredelilo in navedbe ocenilo kot nekonkretizirane, saj obramba ni navedla, na katerem mestu v izvedenskem mnenju oziroma njegovih dopolnitvah ter s katerimi svojimi navedbami naj bi izvedenka podala takšne opredelitve. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje presoji izpodbijanega sklepa, da je predlog zagovornika obtožene C. C. v tem delu neobrazložen. Neobrazložena pa je tudi tosmerna pritožbena navedba. Spisovno je razvidno, da je sodna izvedenka ekonomske stroke B. B. v predmetni zadevi izdelala izvedensko mnenje dne 7. 9. 2017 (list. št. 643 do 652 ), prvo dopolnitev dne 17. 10. 2019 (list. št. 927 do 931) in drugo dopolnitev dne 3. 2. 2020 (list. št. 960 do 964). Glede na predstavljeno obsežnost izvedeniškega mnenja bi pritožnik moral obrazloženo pojasniti, katere ugotovitve in zaključke izvedenke, po njegovi oceni kažejo na pristranskost izvedeniškega mnenja. Takšna obrazložena pritožbena navedba pa je v obrazložitvi pritožbe v celoti izostala. Očitek, da je bila izvedenka pristranska, ker je obtoženim očitala, da so sklepali fiktivne pogodbe, vsekakor v tej fazi ne more vnesti dvoma v zakonitosti izvedeniškega mnenja, ki bi narekovala izločitev le-tega.

6. Pritožbena navedba, da je bil predlog za izločitev dokazov konkretiziran, da pa sodišče prve stopnje teh očitkov v izpodbijanem sklepu ni povzelo, je protispisna. Pritožnik je predlog za izločitev izvedeniškega mnenja na predobravnavnem naroku utemeljil z navedbo, da se je izvedenka spuščala v razlago dejstev, ki niso v pristojnosti izvedenke, obtoženim je očitala, da so sklepali fiktivne pogodbe, opredeljevala se je do krivde vseh treh obtoženih in bila o njihovi krivdi prepričana, temu pa je tudi prilagodila svoje mnenje. Sodišče prve stopnje se je do vseh teh očitkov v izpodbijanem sklepu obrazloženo opredelilo. Zato zatrjevana krišitev ni podana.

7. Pritožnik predloga za izločitev izvedeniškega mnenja B. B. ne more utemeljiti z navedbo, da je strokovno mnenje E. E., ki ga je predložila obramba, diametralno nasprotno izvedenskemu mnenju B. B. Sodišče druge stopnje uvodoma pritožbeno navedbo ocenjuje kot neobrazloženo, saj pritožnik ne navede, katere ugotovitve B. B. so ovržene s strokovnim mnenjem E. E. Sicer pa bo presoja pravilnosti ugotovitev izvedenke B. B. predmet dokaznega postopka tekom glavne obravnave.

8. Pritožbene navedbe glede izločitve izvedeniškega mnenja in izvedenke, ker je bila izvedenka enkrat že izločena, sicer v drugem kazenskem postopku, vendar pa je v obeh primerih šlo za istega oškodovanca, kar predstavlja okoliščino, ki vzbuja dvom v nepristranskost izvedenke, sodišče ne bo presojalo, saj zoper sklep predsednice senata o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenke, pritožba ni dovoljena.

9. Pritožnik pritožbeno navedbo, da je potrebno iz predmetnega spisa izločiti mnenje sodnega izvedenca F. F. utemeljuje z okoliščino, da je bil izvedenec razrešen in navedbo, da „kolikor je obrambi poznano, ne na lastno pobudo, temveč po vsej verjetnosti krivdnih razlogov“, v posledici česar je obramba na predobravnavnem naroku po podanem predlogu za izločitev mnenja izvedenca F. F. tudi predlagala poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje o vzrokih razrešitve izvedenca. Sodišče druge stopnje ocenjuje tovrstno pritožbeno navedbo kot posledico nepoznavanja zbranega spisovnega gradiva. Izvedenec F. F. je v predmetni zadevi dne 23. 2. 2018 izdelal izvedeniško mnenje. Sodišče je tekom postopka pridobilo odločbo Ministrstva za pravosodje o razrešitvi izvedenca, iz katere izhajajo razlogi za njegovo razrešitev. Po razrešitvi je med preiskavo sodišče izvedenca tudi zaslišalo, na zaslišanju pa je bil navzoč tudi pritožnik. Izvedenec je bil zaslišan v skladu z določbo četrtega odstavka 249. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 333. člena ZKP, v posledici česar sodišče druge stopnje ne more pritrditi pritožniku, da se izvedenca „ne da“ zaslišati, še manj, da je nestrokovnost izvedenca razlog za izločitev njegovega mnenja, kot je pritožniku že obrazloženo pojasnilo sodišče prve stopnje (točka 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo v točki 7 te odločbe, je pravilnost in verodostojnost vsebine izvedeniškega mnenja predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.

**K pritožbi zagovornice obtožene A. A.**

10. Pritožnica izraža nestrinjanje s stališči izpodbijanega sklepa, ki ni sledilo njenemu predlogu in ni izločilo uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z osebo A. A. PU M., Sektor kriminalistične policije z dne 29. 7. 2015, kljub temu, da je navedeno izjavo dala obdolženka preden je bila poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Sodišče pritožbeno naziranje zavrača. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izločitev predmetne izjave zavrnilo, je pravilna, niso pa pravilni razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje v zvezi s tem navedlo. Jedro izpodbijane odločitve predstavlja stališče sodišča prve stopnje, da je bila izjava obdolžene dana v zvezi z očitki zahteve za preiskavo, ki so se nanašali na pridobitev kredita družbi X. d. o. o., glede katere je državni tožilec odstopil od kazenskega pregona, zato te izjave ni potrebno izločiti, saj ni predmet pravnomočne obtožnice in ne more vplivati na ugotovitev pravnorelevantnih dejstev v predmetni zadevi. Sodišče druge stopnje predstavljene razloge zavrača. Izločitev predmetne izjave ni potrebna, saj je bilo tekom postopka že odločeno, da se izjava izloči. Iz Uradnega zaznamka SDT RS št. Kt 16159/2014/MO z dne 11. 4. 2016 je razvidno, da je okrajni državni tožilec G. G. navedeno obvestilo izločil in odločil, da se shrani v posebnem ovitku, ki je del državnotožilskega spisa. Glede na pojasnjeno ni potrebno ponovno odločanje o izločitvi obvestila, ampak bo moralo sodišče prve stopnje predmetno obvestilo le poslati SDT RS.

11. Drugi sklop pritožbenih navedb se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje, ki ni sledilo predlogu zagovornice obtožene A. A. po izločitvi zapisa razgovorov Banke z A. A. z dne 21. 1. 2014 in 31. 1. 2014. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v predlogu za izločitev dokazov, v katerih je obramba jasno in argumentirano prikazala, da sta bili predmetni izjavi dani delodajalcu brez kakršnegakoli opozorila o pravnih posledicah, ki jih imajo njene izjave tako v kazenskopravnem kot v delovnopravnem postopku in da je bila komaj mesec dni po opravljenem razgovoru zoper obdolženo vložena s strani delodajalca kazenska ovadba, sodišče druge stopnje v celoti zavrača. Določbe Zakona o kazenskem postopku in kazenskopravna procesna jamstva vključno s pravico privilegija zoper samoobtožbo iz 29. člena Ustave RS veljajo le za organe, ki so zavezani delovati skladno z določili ZKP in le za udeležence kazenskega postopka, na katere se posamezna procesna jamstva nanašajo. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe ZKP vključno s privilegijem zoper samoobtožbo ne veljajo za nekazenske postopke, ki se izvajajo skladno s pooblastili in namenom nekazenskega postopka. V izjavi z dne 21. 1. 2014 je obtožena A. A. delodajalcu (Banka d. d.) podala izjavo v zvezi s kreditnimi posli subjektov T. in S., medtem ko se vsebina izjave z dne 31. 1. 2014 nanaša na komitenta banke Z. d. d. in R. d. o. o. Za postopek, ki ga vodi delodajalec z namenom ugotovitve morebitnih nepravilnost in v okviru katerega je bil opravljen razgovor z A. A., ne veljajo določbe ZKP niti procesno jamstvo privilegija zoper samoobtožbo. Glede na pojasnjeno so pravilni zaključki izpodbijanega sklepa, da izjave, katerih izločitev predlaga zagovornica, niso nedovoljeni dokazi.

12. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni.