Jedro

Taksnega zavezanca je možno oprostiti plačila sodne takse tudi delno, tako da jo plača toliko, kot jo je sposoben plačati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodne takse za znesek 1.725,00 EUR. Preostalo takso v znesku 1.200,00 EUR je tožnik dolžan plačati v 12-ih enakih mesečnih obrokih po 100,00 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 1.12.2013, ostali mesečni obroki pa zapadejo v plačilo vsakega prvega v naslednjem mesecu. Takso je tožnik dolžan plačati na račun št,. 01100-0450085872, sklic: 00-1055-91311912013-1. II. Tožnik mora kriti sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks in odločilo, da je sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 2.925,00 EUR dolžan plačati v 12-ih obrokih po 243,75 EUR. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da prejema mesečno pokojnino v znesku 604,84 EUR, da je solastnik do ½ nepremičnine v vrednosti 1.380,00 EUR in lastnik osebnega avta v vrednosti 400,00 EUR. V strošek preživljanja tožniku ni priznalo plačevanja najemnine za stanovanje v mesečnem znesku 200,00 EUR.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik. Bistvo pritožbenih navedb je, da je pravilno ugotovljeno, da prejema 600,00 EUR mesečne pokojnine. Ni jasno, zakaj se strošek najemnine 200,00 EUR na mesec ne upošteva kot strošek preživljanja tožnika. V solastni nepremičnini ne more prebivati, ker je zasedena s strani prvotožene in četrtotožene stranke z družino. Za stroške preživljanja mu tako mesečno ostane 400,00 EUR. Če bi moral plačati mesečni obrok 243,75 EUR, bi bil onemogočen pri zadovoljevanju svojih osnovnih življenjskih potreb. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči je socialno stanje prosilca ogroženo, če mesečni dohodek ne presega dvakratnega minimalnega dohodka, kar je 523,12 EUR. To pomeni, da bi bilo poseženo v socialno stanje tožnika, če bi mesečni obrok takse presegal 81,72 EUR.

3. Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Kriteriji iz zakona o brezplačni pravni pomoči se pri odločanju v postopku taksne oprostitve uporabljajo kot pomoč, ne pa kot merilo.

Res ni videti razloga, zakaj se pri tožniku v njegov strošek preživljanja ne bi moglo šteti stroška za plačilo stanovanja v mesečnem znesku 200,00 EUR. Če se ta strošek upošteva, in nadalje upošteva, da tožnik od solastniškega deleža na hiši nima nobenega prihodka in da solastniškega deleža hiše sploh ne more uporabljati, ter ob upoštevanju ugotovitve, da prejema mesečno 600,00 EUR pokojnine, je zaključiti, da takse v znesku 2.995,00 EUR ne zmore plačati v celoti, tudi obročno ne. Zaradi plačila takse se stranke ne sme poriniti v položaj trajnejše finančne stiske.

Po načelu, da je v več tudi manj, je določilo 11. člena Zakona o sodnih taksah ZST – 1, da se stranko lahko (v celoti oprosti plačila sodnih taks) interpretirati, da se jo lahko oprosti tudi delno. Bistvo tega stališča je, da stranka plača toliko takse, kot jo lahko plača. Nerazumno bi bilo, da stranka, ki cele takse ne zmore plačati, ne bi plačala nobene takse, tudi tiste takse, ki jo je sposobna plačati. Stranka naj plača toliko takse, kot jo je sposobna plačati, ne da bi bila s tem trajnejše občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja.

V danem primeru tožnik cele takse 2.995,00 EUR ne zmore plačati, tudi v 12-ih obrokih ne. Lahko pa plača 1.200,00 EUR takse v 12-ih obrokih po 100,00 EUR na mesec. Tako mu bo še vedno ostalo 500,00 EUR na mesec, kar mu bo moralo zadoščati za njegovo preživljanje. Iz navedenega razloga je bilo pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se tožnika oprosti plačila sodne takse za znesek 1.725,00 EUR. Preostalo takso v znesku 1.200,00 EUR pa je tožnik dolžan plačati in sicer v 12.ih enakih mesečnih obrokih po 100,00 EUR.

4. Tožnik mora sam kriti svoje pritožbene stroške, ki so nastali po naključju, ki se je njemu primerilo (smiselna uporaba prvega odstavka 156. člena ZPP). Toženi stranki ni možno naložiti, da tožniku povrne stroške, ki jih je imel s sestavo in vložitvijo pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev.