Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 393/2004

ECLI:SI:VSLJ:2004:II.CP.393.2004 Civilni oddelek

objektivna odgovornost poškodba pri delu najemno razmerje
Višje sodišče v Ljubljani
22. september 2004

Povzetek

Sodišče je odločilo, da drugotoženka ni odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri delu, ker ni bila obveščena o potrebi po popravilu stopnic, ki so bile v njeni lasti. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je prvotoženka, kot dejanska uporabnica prostorov, dolžna obvestiti drugotoženko o morebitnih poškodbah, kar je vplivalo na odločitev o odškodninski odgovornosti. Sodišče je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženko.
  • Odgovornost imetnika nevarne stvari in dejanskega uporabnika stvari.Ali je drugotoženka odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi poškodbe na stopnicah, ki so bile v njeni lasti, vendar jih je uporabljala prvotoženka?
  • Obveznost najemnika obveščanja najemodajalca o potrebnih popravilih.Ali je prvotoženka dolžna obvestiti drugotoženko o potrebi po popravilu stopnic, da bi ta lahko izpolnila svoje obveznosti vzdrževanja?
  • Utemeljenost tožbenega zahtevka za odškodnino.Ali je tožbeni zahtevek tožnice zoper drugotoženko utemeljen glede na okoliščine in pogodbo med strankama?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

1. Imetnik nevarne stvari, ki jo je poveril drugemu, da jo uporablja, za škodo, povzročeno z uporabo te stvari tretjemu, ni odgovoren.

Enako kot on (to je namesto njega) odgovarja dejanski uporabnik stvari.

2.Če nastane potreba, da se na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru izvršijo popravila, ki bremenijo najemodajalca v zvezi z vzdrževanjem poslovnega objekta oziroma poslovnih prostorov, v stanju v kakršnem je bil izročen, in da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo, mora najemnik najemodajalcu brez odlašanja to sporočiti in mu dati za izvedbo popravil primeren rok. Če tega ne stori, najemodajalcu ni mogoče očitati krivdne odgovornosti za škodo, povzročeno z uporabo nepopravljenega poslovnega objekta oz.

poslovnega prostora tretjemu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani del vmesne sodbe spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine s pripadki zoper drugotoženko zavrne.

Tožnica je dolžna drugotoženki v roku 15 dni povrniti 72.600,00 SIT stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2003 dalje do plačila, in 99.000,00 SIT stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.9.2004 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da sta prvo in drugotoženka solidarno odgovorni za škodo, ki jo je tožnica utrpela v nesreči dne 7.9.1999. Odločitev o stroških je pridržalo za poznejšo sodbo.

Iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, se zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožuje drugotoženka. Poudarja, da sta se s prvotoženko s pogodbo o uporabi opremljenih poslovnih prostorov dogovorili, da drugotoženka opravlja le investicijsko vzdrževalna dela, drugih del pa ne. Da je temu tako, izhaja tudi iz določb pogodbe o določitvi in načinu plačevanja stroškov obratovanja in tekočega vzdrževanja opremljenih poslovnih prostorov, da stroške vzdrževanja, koriščenja in stroške popravila na prostorih in opremi plačuje uporabnica le teh, torej prvotoženka.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je popravilo odlepljenega traku na stopnicah, ki je bil vzrok poškodbe, moč šteti za investicijsko vzdrževanje. Po njenem prepričanju gre za "obratovalni strošek v posledici kot vzdrževanje". Drugotoženka poslovnih prostorov ne uporablja, zato tudi ni seznanjena z morebitnimi poškodbami. Za nastalo škodo torej ne more biti odgovorna. Po določilu 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je za škodo odgovoren le uporabnik prostorov. Iz navedenih razlogov pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del vmesne sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zoper drugotoženko zavrne, podrejeno pa v tem delu vmesno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila v skladu z določbo 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 40/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo) vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica je zoper prvo in drugotoženko vložila tožbo na plačilo odškodnine. V tožbi je navedla, da se je poškodovala pri delu, ko se je zaradi odtrganega in dvignjenega zaščitnega PVC traku na kamnitih stopnicah spotaknila in padla, pri čemer se tudi ni mogla oprijeti stopnične ograje, ker je bilo oprijemalo odlomljeno. Tožbo je vložila zoper svojo delodajalko (prvotoženko) in lastnico poslovnih prostorov, v katerih je prišlo do škodnega dogodka (drugotoženko).

Drugotoženka, katere odgovornost je v tej fazi še edina sporna, naj bi bila za nastalo škodo odgovorna objektivno kot imetnica nevarne stvari (stopnic) ali krivdno, ker ni poskrbela za ustrezno vzdrževanje stopnic.

Drugotoženka se je odgovornosti upirala z navedbo, da bi jo morala o potrebi popravila stopnic v skladu z določbo VII. člena Pogodbe o uporabi opremljenih poslovnih prostorov z dne 22.10.1998 (priloga A2) obvestiti prvotoženka. Ker prvotoženka tega ni storila, drugotoženka za poškodbo stopnic sploh ni vedela.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani vmesni sodbi zaključilo, da na odgovornost drugotoženke dejstvo, da jo prvotoženka o potrebi za popravilo stopnic ni obvestila, ne vpliva. Drugotoženka bi morala kot imetnica nevarne stvari na podlagi določbe IV. člena Pogodbe o uporabi opremljenih poslovnih prostorov izvesti vsa potrebna vzdrževalna dela, torej tudi popravilo stopnic.

Tak zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno napačen. O objektivni odgovornosti drugotoženke iz razloga, ker naj bi bile potrditvah tožnice stopnice v okoliščinah konkretnega škodnega dogodka nevarne, drugotoženka pa je njihova imetnica, ne moremo govoriti že samo iz razloga, ker je s poslovnimi prostori dejansko razpolagala prvotoženka. Po določbi 1. odstavka 176. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; Ur. l. SFRJ, št. 29 /78- Ur. l. RS, št. 83/2001), ki ga je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prehodne določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001), imetnik nevarne stvari, ki jo je poveril drugemu, da jo uporablja, za škodo, povzročeno z uporabo te stvari tretjemu, ni odgovoren. Enako kot on (to je namesto njega) odgovarja dejanski uporabnik stvari. Na drugi strani bi morali biti za krivdno odgovornost drugotoženke kumulativno podani vsi splošni pogoji odškodninskega (civilnega) delikta. Po oceni pritožbenega sodišča tožnici ni uspelo dokazati, da je njena škoda nastala zaradi nedopustne opustitve drugotoženke. Drugotoženka je zatrjevala, tožnica ali prvotoženka pa temu nista ugovarjali, da je izvedbo popravila stopnic opustila, ker za potrebo po popravilu ni vedela. O tem bi jo morala obvestiti prvotoženka, kar izhaja iz določbe VII. člena Pogodbe o uporabi opremljenih poslovnih prostorov.

Kot je bilo že zapisano, sodišče prve stopnje takemu ugovoru drugotoženke ni sledilo, ker je štelo, da je drugotoženka imetnica nevarne stvari. Vendar je treba omenjeni ugovor drugotoženke obravnavati še z vidika morebitne njene krivdne odgovornosti. Tožnica je tožbi priložila Pogodbo o uporabi opremeljenih poslovnih prostorov, v kateri so določene pravice in obveznosti prvotoženke kot najemnice in drugotoženke kot najemodajalke poslovnih prostorov, v katerih je prišlo do škodnega dogodka. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, sta se pogodbeni stranki v njej dogovorili, da bo vsa investicijska in vzdrževalna dela v poslovnih prostorih in na skupnih prostorih, delih in napravah v poslovnem objektu opravljala drugotoženka kot najemodajalka (IV. člen pogodbe). Na drugi strani določba VII. člena pogodbe določa obveznost prvotoženke kot najemnice, da drugotoženko nemudoma obvesti o vsaki nevarnosti, ki grozi predmetu pogodbenega razmerja in o morebitnih poškodbah.

Obveznost obvestila najemnika poslovnih prostorov o potrebi popravil še širše določa 1. odstavek 16. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP; Ur. l. SRS, št. 18/74 do Ur. l. RS, št. 102/2002 - odločba Ustavnega sodišča). V njem je določeno, da mora najemnik, če nastane potreba, da se na poslovni stavabi ali poslovnem prostoru izvršijo popravila, ki bremenijo najemodajalca po 14. členu ZPSPP (torej popravila v zvezi z vzdrževanjem poslovnega objekta oziroma poslovnih prostorov, v stanju v kakršnem je bil izročen, in da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo) najemodajalcu brez odlašanja to sporočiti in mu dati za izvedbo popravil primeren rok. Teh predpisov, ki urejajo in so tudi v času sklepanja pogodbe o uporabi opremljenih poslovnih prostorov in nastanka škodnega dogodka urejali najem poslovnih prostorov, sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodninski odgovornosti drugotoženke ni upoštevalo. Ob upoštevanju citiranih določb pa drugotoženki ni mogoče očitati odgovornosti po načelu krivde, saj popravila ni bila dolžna opraviti, ker jo prvotoženka o potrebi za popravilo ni obvestila. Zato je tožbeni zahtevek zoper drugotoženko (tudi) iz naslova krivdne odgovornosti neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del vmesne sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zoper drugotoženko zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP). Zaradi neuspeha v pravdi je dolžna tožnica drugotoženki povrniti stroške pravdnega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi Odvetniške tarife za sestavo odgovora na tožbo v višini 500 točk in za sestanek s stranko v višini 50 točk. Skupaj z 20 % DDV je tožnica dolžna drugotoženki povrniti 72.600,00 SIT stroškov pravdnega postopka, in sicer v skladu z zahtevo drugotoženke v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila.

Drugotoženka je upravičena tudi do potrebnih stroškov sestave pritožbe v višini 750 točk, kar skupaj z 20 % DDV znaša 99.000,00 SIT. V primeru zamude s plačilom tega zneska bo morala tožnica drugotoženki povrniti tudi zakonske zamudne obresti od dneva izdaje drugostopenjske sodbe do plačila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia