Jedro

Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom opr. št. P 159/2005, z dne 29.12.2009 (v nadaljevanju sklep z dne 29.12.2009), je sodišče prve stopnje sklenilo, da se B. O., sodnemu izvedencu finančne stroke, za ustno podajanje mnenja na naroku, dne 16.10.2009, odmeri nagrada v znesku 359,65 EUR. Z izpodbijanim sklepom opr. št. P 159/2005, z dne 26.7.2010 (v nadaljevanju sklep z dne 26.7.2010), pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper oba sklepa se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

S pritožbo zoper sklep z dne 29.12.2009 predlaga, da se sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, oz. da se sklep spremeni tako, da se ga razveljavi v delu, v katerem je odločeno o plačilu nagrade sodnemu izvedencu, ter plačilo zavrne. Navaja, da je bil izvedenec postavljen nezakonito in bi se moral sam izločiti, saj je s tožečo stranko v poslovnem razmerju. Ker tega ni storil, svojega dela ni opravil strokovno, pač pa pristransko, izpodbijani sklep pa je nepravilen in nezakonit. V odgovoru na to pritožbo je sodni izvedenec navedel, da z N. K. d.d. ali njenimi odvisnimi družbami ni v pogodbenem odnosu, zanje ne opravlja del ali storitev, kakor tudi nima odprtega računa pri tej banki.

S pritožbo zoper sklep z dne 26.7.2010 tožena stranka predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, oz. izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje nezakonito v odsotnosti tožene stranke opravilo narok za glavno obravnavo, ki se ga zaradi hude bolezni ni mogla udeležiti. Prav zaradi bolezni pa tudi ni bila sposobna postaviti si pooblaščenca, niti voditi postopkov za brezplačno pravno pomoč. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložila pravočasno in z ustreznim dokazilom o upravičenosti njene zamude naroka, ki pa mu sodišče prve stopnje neutemeljeno ni ugodilo. S tem je kršilo določbe pravdnega postopka.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 29.12.2009: Tožena stranka se je zoper sklep o odmeri nagrade sodnemu izvedencu z dne 29.12.2009 pritožila iz razlogov, ki so pavšalni in ne konkretizirajo, za kakšno napako v zvezi z odmero nagrade sodnemu izvedencu gre. Zato se sodišče o njih ne more opredeliti, oz. lahko nanje le pavšalno odgovori, da v pritožbi zatrjevanih nepravilnosti ni.

K pritožbi zoper sklep z dne 26.7.2010: V izpodbijanem sklepu z dne 26.7.2010 je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da zavrnitev predloga tožene stranke za prestavitev naroka za glavno obravnavo in opravljen narok v nenavzočnosti tožene stranke ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa pritožbeni razlog (1. odst. na 2. str. izpodbijanega sklepa). Pritožnik namreč sodišču očita kršitev določb pravdnega postopka, ko na njegov predlog ni preložilo naroka za glavno obravnavo zaradi njegove bolezni, in očitek kršitev določb postopka je pritožbeni razlog zoper odločbo sodišča prve stopnje (1. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V kolikor stranka zamudi narok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka narok zamudila iz upravičenega razloga (1. odst. 116. čl. ZPP). Namen tega instituta je varovanje pravic strank v primerih, ko stranka zaradi zamude roka ali naroka te pravice izgubi, ne pa v primerih, ko stranka neko pravico izgubi zaradi kršitve določb postopka s strani sodišča. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi, da njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi bilo ugodeno niti v primeru, ko bi ji bilo varstvo po tem institutu zagotovljeno, saj dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. odst. na 2. str. izpodbijanega sklepa). Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP), pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).