Jedro

Izrek o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostaviti zemljišča v prejšnje stanje je glede na 152. člen ZGO-1 obligatoren. ZGO-1 le v primerih neskladne gradnje določa, da gradbeni inšpektor zavezancu odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (153. člen). V obravnavani zadevi pa tožnica ni gradila v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenje, ampak dovoljenja sploh nima. Izpodbijana odločba ji tudi ne jemlje pravice, da si naknadno pridobi dovoljenje za že izvedene posege, vendar pa tak postopek glede na zakonsko ureditev ne more imeti nobenega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi (lahko ga bo imel na morebitno kasnejšo prisilno izvršbo).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje – dozidave in nadzidave obstoječe stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 894/68 k.o. ... Naložila ji je, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi vsa nadaljnja dela na omenjenem objektu (1. točka izreka) in do 29. 11. 2014 odstrani nelegalno prizidavo in nadzidavo ter vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške (2. točka), sicer bo obveznost izvršena v izvršilnem postopku po drugi osebi (4. točka). Za objekt iz 1. točke izreka je prepovedala vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegovo uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim ali z zemljiščem in sklepanje drugih pravnih poslov – kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi (3. točka). Odločila je še, da se obravnavani objekt označi kot nelegalna gradnja (5. točka), da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (6. točka), da je odločba izdana po uradni dolžnosti in prosta takse (7. točka) in da pritožba zoper njo ne zadrži izvršbe (8. točka).

Iz obrazložitve izhaja, da tožnica za gradnjo ni pridobila gradbenega dovoljenja, zato je bila dana podlaga za izrek inšpekcijskih ukrepov iz 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ druge stopnje je ob reševanju tožničine pritožbe prvostopenjski odločbi v 4. točki izreka dodal besedilo „ali s prisilitvijo“, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil in odločil, da stroškov postopka ni bilo.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ima vsak državljan pravico pridobiti gradbeno dovoljenje in da zakonski moratorij omogoča državljanom, da v treh letih uredijo legalizacijo objektov. V tej zadevi pripravlja projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nadzidavo in prizidavo s spremembo v dvostanovanjski objekt. Ne strinja se s 3. točko izreka glede izrečenih prepovedi, saj hiše ne uporablja za gospodarsko dejavnost, niti je ne misli prodati. Zato predlaga, naj sodišče ustavi vse postopke, smiselno torej predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZGO-1 določa, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena), brez njega pa samo gradnja enostavnega objekta (prvi odstavek 3. a člena). Za nelegalno gradnjo gre, kadar se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena). V tem primeru gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen). Gradnja novega objekta pomeni tudi izvedbo del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (7.1. točka).

V zadevi ni sporno, da je tožnica dozidala in nadzidala obstoječo stanovanjsko stavbo brez gradbenega dovoljenja, prav tako ne, da bi za to morala imeti gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno se sodišče strinja z izpodbijano prvostopenjsko odločbo in njeno obrazložitvijo, v kateri so navedena vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v tej zadevi, in pravna podlaga zanjo. Prav tako se strinja z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ zavrnil tožničine ugovore oziroma stališča, ki jih ponavlja tudi v tožbi (v zvezi z investitorjevo dolžnostjo, da si za gradnjo pridobi gradbeno dovoljenje, o nerelevantnosti graditve v skladu z lokacijsko informacijo iz leta 2010 in postopka legalizacije spornega objekta, o pravilnosti izrečenih prepovedi v 3. točki izreka). Sodišče se na razloge obeh upravnih aktov sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbo pa dodaja: Izrek o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostaviti zemljišča v prejšnje stanje je glede na 152. člen ZGO-1 obligatoren. ZGO-1 le v primerih neskladne gradnje (torej tedaj, ko je za gradnjo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar se gradnja izvaja v nasprotju z njegovimi pogoji – 12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1) določa, da gradbeni inšpektor zavezancu odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (153. člen). V obravnavani zadevi pa tožnica ni gradila v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenje, ampak dovoljenja sploh nima. Izpodbijana odločba ji tudi ne jemlje pravice, da si naknadno pridobi dovoljenje za že izvedene posege, vendar pa tak postopek glede na zakonsko ureditev ne more imeti nobenega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi (lahko ga bo imel na morebitno kasnejšo prisilno izvršbo).

Tožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na triletni moratorij za legalizacijo nelegalnih objektov. V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni 156. a člen ZGO-1 je določil možnost odloga izvršbe inšpekcijskih ukrepov pri nelegalnih gradnjah, o katerem pa gradbeni inšpektor odloča na predlog inšpekcijskega zavezanca in odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če so za to izpolnjeni pogoji iz tega in naslednjih členov ZGO-1. O odložitvi izvršbe inšpekcijske odločbe pa je mogoče govoriti šele, ko je inšpekcijska odločba izdana. Navedeni „moratorij“ tako ne preprečuje nadaljnjega ukrepanja gradbenih inšpektorjev v zvezi z nelegalnimi gradnjami oziroma izdajanja inšpekcijskih odločb. To pomeni, da izpodbijana odločba ni ovira, da tožnica v nadaljevanju ne bi predlagala odložitve njene izvršitve.

V zvezi z izrečenimi prepovedmi iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe sodišče še pojasnjuje, da so te v skladu z drugim odstavkom 158. člena ZGO-1 obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. To pomeni, da gradbeni inšpektor ne ugotavlja, kakšni so nameni inšpekcijskega zavezanca z nelegalno zgrajenim objektom.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).