Jedro

Odločitev Slovenske razvojne družbe (sklep o izbiri najugodnejšega kupca delnic v postopku sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja) in sklenjena pogodba s kupcem nista upravna akta, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe) za vstop v obligacijskopravna razmerja. Gre torej za civilni spor, za katerega ni pristojno upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. ... z dne 10.3.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se v tej zadevi izreče za stvarno nepristojno (1. točka izreka) in da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka). V obrazložitvi sklepa navaja, da je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo izdala odločbo z dne 1.12.1997, s katero je sprejela program lastninskega preoblikovanja podjetja Turizem in rekreacija, B. p.o.. Med drugim je bila kot način lastninskega preoblikovanja tega podjetja izbrana tudi prodaja delnic podjetja z zbiranjem ponudb. Javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo delnic podjetja je bil objavljen 9.6.1998 v časopisu D., zbiranje ponudb pa se je končalo 2.7.1998. Prijavilo se je 11 ponudnikov, med njimi tudi tožnik.

Izbirna komisija tožene stranke tožnika ni izbrala za najugodnejšega ponudnika, ko pa je tožnik 28.9.1998 na toženo stranko naslovil pritožbo zaradi nezakonite prodaje delnic podjetja, je tožena stranka 12.10.1998 odgovorila na pritožbo in zavrnila vse tožnikove pritožbene navedbe. Tožnik je zato 19.11.1998 vložil zoper toženo stranko tožbo zaradi odprave sklepa o izbiri ponudnika in razveljavitve pogodbe z utemeljitvijo, da niso bili upoštevani razpisni pogoji. V nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje navaja, da so načini in postopki lastninskega preoblikovanja podjetij predpisani z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Ur.l.RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 - odl.US in 1/96) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, zlasti z Uredbo o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l.RS, št. 13/93 do 24/96), od 1.5.1998 pa z Zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO, Ur.l.RS, št. 30/98). V ZLPP in ZZLPPO ni predpisano, da je sklep o izbiri o najugodnejšega kupca delnic upravni akt, prav tako v navedenih predpisih ni določbe o tem, da bi se pogodba o nakupu delnic štela za akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Po mnenju sodišča je sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika akt poslovanja tožene stranke, ki je gospodarska družba, pogodba o nakupu delnic pa je samo vrsta kupoprodajne pogodbe, torej obligacijske pogodbe, ki se lahko izpodbija samo v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Ker je sodno varstvo tožniku zagotovljeno izven upravnega spora, se je sodišče v zadevi izreklo za stvarno nepristojno. Gre za premoženjski oz. drug civilni spor, za katerega reševanje so pristojna sodišča splošne pristojnosti. Iz tožb in prilog ni razvidna vrednost spornega predmeta, zato tudi ni razvidno, ali je ta večja kot 2.000.000,00 tolarjev, zato sodišče domneva, da vrednost spornega predmeta ne presega navedenega zneska in zadevo odstopa Okrajnemu sodišču (17. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.SFRJ, št. 4/77-27/90) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu).

Tožnik v pritožbi navaja, da je tožena stranka pravna oseba, ki je v lasti državi in ima javna pooblastila na področju lastninskega preoblikovanja podjetij, ki izhajajo iz Zakona o slovenski razvojni družbi in programa prestrukturiranja podjetij. Z odločbo o izbiri ponudnika na javnem razpisu tožena stranka na podlagi javnega pooblastila odloča o pravnih koristih oseb, ki so se prijavile na javni razpis in takšna odločba se nujno šteje za upravni akt, za izdajo katerega se uporabljajo določbe ZUP in ZUS. Tudi izpodbijana pogodba je v neposredni zvezi z izpodbijanim sklepom. Razveljavitev izpodbijanega sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika bi pomenila, da je bila prodajna pogodba med toženo stranko in kupcem S. Kranj sklenjena na podlagi neveljavnega sklepa in bi bila zaradi tega neveljavna. Tožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v stvari pravilno odločilo in za svojo odločitev dalo tudi pravilne razloge. S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja še enkrat. Tudi pritožbeno sodišče meni, da ne v obeh zakonih, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, ne v Zakonu o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij (Ur.l.RS, št. 39/97 in 68/97), ni podlage za drugačne zaključke od tistih, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje. Tudi če je Slovenska razvoja družba oseba javnega prava (ker je bila ustanovljena z zakonom, torej z javnopravnim aktom), njeni akti (ki jih je izdala oz. v katerih je udeležena), ki so izpodbijani v tem upravnem sporu, v konkretnem primeru niso izraz njenega oblastnega ravnanja oz. ravnanja v izvajanju javnih pooblastil, ko bi odločala o pravicah in obveznostih (1. odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS, Ur.l.RS, št. 50/97 in 65/97), temveč gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe), za vstop v obligacijskopravna razmerja. Drugačno stališče, ki ga v pritožbi uveljavlja tožeča stranka in z njim izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, zato nima pravne podlage, zaradi česar tožnik s pritožbo v tem upravnem sporu ne more uspeti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.